Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
torek, 13. 6. ´06 ob 19.00 (ponovitev 20. 6. ´06 ob 10.00) NÔZE: How To Dance (Circus Company, 2006) (2524 bralcev)
Torek, 13. 6. 2006
Mancek





Who is Nôze? We are french bend that make music. Tako se skromno predstavljata pariška producenta elektronske plesne glasbe Nicolas Sfintescu in Ezechiel Pailhes, ki pod imenom Nôze v zadnjem letu pospešeno razmigavata plesne klube in festivale po vsem svetu. Malo manj skromen je sicer naslov njunega drugega albuma, pa vendar se v njemu kljub vsemu humorju in samoironiji skriva tudi lep kos resnice. How To Dance nas dejansko uči, kako se da plesati tudi na free-jazzovske saksofonske izpade, obskurne zvoke prepariranega klavirja, čudaške linije sintesajzerja ali pa na semple vsakdanjih zvokov iz neposredne okolice. Hkrati pa je to učinkovit poseg proti šminkerskemu tehnicizmu in pomanjkanju humorja v house glasbi. (v celoti!) ...
* Kdo oziroma kaj je Nôze? Francoski bend, ki dela musko. Tako se na svoji uradni spletni strani predstavljata pariška producenta elektronske plesne glasbe Nicolas Sfintescu in Ezechiel Pailhes, ki pod imenom Nôze v zadnjem letu pospešeno razmigavata plesne klube in festivale po vsem svetu. Malo manj skromen je sicer naslov njunega drugega albuma, pa vendar se v njem kljub vsemu humorju in samoironiji skriva tudi lep kos resnice. How To Dance nas dejansko uči, kako se da plesati tudi na free-jazzovske saksofonske izpade, obskurne zvoke prepariranega klavirja, čudaške linije sintesajzerja ali pa na semple vsakdanjih zvokov iz neposredne okolice. Hkrati pa Nôze in njuno delovanje pomeni učinkovit poseg proti šminkerskemu tehnicizmu in pomanjkanju humorja v house glasbi.

Francoski producenti že tako ali tako skrbijo za povečan delež sproščenosti, šarmantnosti in igrivosti v plesni elektroniki, ki se odmika stran od purističnega tehnicizma, diktature sintetičnih zvokov in enosmernih ritmov. Noze pa sta ta odmik zastavila še za spoznanje pogumneje od njunih predhodnikov in tudi sodobnikov. Spomenik si zaslužita za to, ker sta odkrila način, kako povezati hedonizem in minimalizem – na prvi pogled tako nasprotni si zadevi. Njun prvenec, ki sta ga pod naslovom »Craft Sounds and Voices« izdala lani za Nicolasovo založbo Circus Company, je točno to kar pove že sam naslov – umetelnost obdelovanja organskih zvokov in glasov, povezanih v bolj ali manj plesne linije. Vsega občudovanja vredna je sposobnost prepletanja linearne ritmike s krivinami in z nepredvidljivostmi prosto improviziranega muziciranja.

Fragmenti vokalnih linij ter free-jazzovskih izpadov saksofona, klarineta, klavirja in kitare so pogosto uporabljeni kot gradniki za »house beate«, na kar se nalimajo sicer precej standardne baze ritem mašine, čez vse skupaj pa piči včasih solidno prosto-improvizirano muziciranje, včasih pobezlani sempli prijetno bizarnih zvokov in včasih zabavljaško–surovo, včasih subtilno obdelano vokaliziranje obeh Francozev. Teksti so naivno-ironični in hedonistično iskrivi (taki so recimo komadi o tulipanovem šnopcu ali pa o pucanju nosa po ljubezenski akciji), interpretirani so na prepričljivo zabavljaški način in delujejo še kako skladno z duhovito muziko.

Treba je sicer povedat, da vse našteto za spoznanje bolj drži za omenjeni prvi album zasedbe, ki se na prvencu za razliko od novega albuma bolj radikalno posveča nevsakdanjim zvočnim detajlom in bolj odločno posega v plesno ritmiko. Pri albumu How To Dance pa zopet že sam naslov daje vedeti, da je francoski dvojec tokrat svoje zvočno čudaštvo malo bolj ukalupil v standarde minimalističnih house ritmov. Še vedno material prekipeva od duhovitih semplov, iskrivega špilanja in pevskih prebliskov, je pa ritem tokrat občutno poudarjen in se bolj približa tipičnemu klubskemu plesalcu, ki mu na prvem albumu verjetno ni bilo nič kaj dosti jasno kako in kam migati.
No in tukaj lahko lociramo tudi glavno vrlino početja dua Noze: po eni strani namreč provocira, po drugi pa nezaustavljivo vabi na plesišče free-jazzerje in druge čudaške zagovornike glasbene aritmije in nepredvidljivosti – takorekoč jih uči plesati - hkrati pa meče clubberje ven iz varnih ritmičnih okvirjev plesne elektronike in jih spoznava z vznemirljivostjo v živo odigrane glasbe. Predvsem pa – tako enim kot drugim - pokaže kvaliteto in moč duhovitosti in humorne distance v glasbi. Pariški duo Noze vas naslednjo slabo uro uči plesati z albumom How to Dance!

Spisal in na svitlo dal Manček


Komentarji
komentiraj >>