... kljub obsodbam in kritikam iz tujine Izrael o izpustitvi poslancev in ministrov Hamasa še ne razmišlja ...
... sploh prvič volijo ženske v Kuvajtu ...
... vladni krizi v Italiji in na Nizozemskem ...
... Hrvaška v pogajanjih za vstop v EU prehiteva Turčijo ...
... na Rašici pri Velikih Laščah se neformalno, a delavno družita Janez Drnovšek in Stipe Mesić ...
Kaj je res prava vročina, te dni na svoji koži čutijo v Bosni in Hercegovini. Danes so namreč v njeni prestolnici, Sarajevu, namerili 35 stopinj Celzija, zadnjih sedem dni pa naj bi bilo po ocenah tamkajšnjih vremenoslovcev najtoplejši teden v tem stoletju. Še nekoliko bolj ekstremno pa se imajo v Hercegovini. V Mostarju so namreč danes na soncu namerili kar 60 stopinj Celzija, medtem ko je bilo v senci samo 40, ponavljamo, 40 stopinj Celzija.
In medtem ko v Bosni in Hercegovini upajoče zrejo v nebo, se je prav od tam na občini Ruše in Selnica ob Dravi vsula prava ledena osvežitev. To dopoldne je namreč prineslo neurje, v katerem je padala toča, debela kot kokošja jajca. Ne glede na sicer res potrebno ledeno osvežitev pa se prebivalci v 20- do 30-kilometrskem pasu lahko pod nosom obrišejo za celoten letošnji pridelek.
Ob osvežitev pa bodo to poletje tudi turisti in prebivalci Severnega Jadrana. Severno od Lošinja proti Istri so se namreč v morju pojavile vijoličaste meduze, ki se jim lepo zveneče pravi morska mesečina, manj lepo zveneče pa so posledice za kopalce, saj morske mesečine povzročajo neprijetne opekline. Seveda naj bi šlo za normalen cikličen naravni pojav, slaba novica pa je, da naj bi meduze ob obali Istre ostale vse poletje.
Poslušate zaradi pregretosti osvežitve nujno potrebni Off program Radia Študent!
Še naprej ostaja vroče v Gazi, iz katere poročajo o novem letalskem napadu izraelske vojske. Iz te so sicer sporočili, da zaenkrat še ne razmišljajo o izpustitvi niti enega od več kot 60 prijetih Palestincev. Nerodna reč tako za neobstoječo palestinsko samoupravo kot pravzaprav celotno mednarodno skupnost pa je, da je med prijetimi kar 9 ministrov in 24 poslancev Hamasa. S tem je lokalna palestinska samouprava popolnoma ohromljena, nad čimer sta zaskrbljena tudi palestinski predsednik Mahmud Abas in Evropska unija.
Vojaško ofenzivo Izraela je sicer spodbudila ugrabitev izraelskega vojaka in v Ramali na Zahodnem bregu najdeno truplo 18-letnega judovskega naseljenca, za katero je odgovornost prevzela palestinska skupina Odbori ljudskega upora. Izraelska letala so sicer preletavala tudi palačo predsednika Bašarja al Asada v sosednji Siriji. S to provokacijo pa naj bi dosegli, da bi Asad pritisnil na v Siriji živečega predstavnika Hamasa Haleda Mašala, ki mu Izraelci pripisujejo odgovornost za ugrabitev že omenjenega vojaka.
Demokratičnozgodovinskemu mejniku pa smo priča v prav tako pregretem Kuvajtu, v katerem so po ustavi ženske in moški sicer enakopravni, toda do sedaj so bile ženske brez volilne pravice. Na predčasnih volitvah, ki jih je spodbudila vladna kriza zaradi reformno pretirano zagretega kuvajstkega emirja šejka Sabah al Ahmeda al Sabaha, bo tako lahko prvič svoj glas oddalo tudi 195.000 žensk. Toda ni prav gotovo, ali se bo ta reforma volilne zakonodaje tudi dejansko obdržala, saj po javnomnenjskih raziskavah bolje kaže reformi nasprotujoči opoziciji, svoj vpliv v parlamentu pa naj bi povečali tudi islamisti, ki se zavzemajo za uveljavitev staromodnega šeriatskega prava.
Tudi uspešno izpeljane volitve pa niso dovolj za udobno vladanje. S sestavljanjem vlade imajo tako po volitvah težave na Slovaškem, kjer vse kaže, da bodo z roko v roki vladali samooklicani levičarji iz zmagovalne stranke Smer ter skrajni desničarji iz vrst Slovaške nacionalne stranke in Gibanja za demokratično Slovaško.
Vladni krizi v Italiji in na Nizozemskem pa pričata, da tudi uspešno sestavljena vlada ne zagotavlja mirnega mandata. Vlada Romana Prodija se lomi zaradi prihodnosti italijanske vojaške mirovne misije v Afganistanu, katere podaljšanju nasprotuje 8 senatorjev iz Zelenih in Stranke komunistične prenove. Nepokorneži sicer zahtevajo popoln umik 1400 pripadnikov italijanskih sil iz Afganistana, toda Prodi je kontingent pripravljen zgolj zmanjšati za 400 mož. Da ni pogojev za popoln umik iz Afganistana, je sicer javnosti in poslancem pojasnil zunanji minister Massimo D'Alema, bi naj pa prav vsi italijanski soldati do konca leta 2006 svoja šila in kopita pobrali iz vročega Iraka. Italijansko vladno krizo so začasno pomagali odpraviti opozicijski poslanci iz tabora Silvija Berlusconija.
Vlada na Nizozemskem pa se lomi na hrbtu ministrice za tujce Rite Verdonk. Da je zrela za nezaupnico in razrešitev, namreč menijo tudi v manjši koalicijski stranki D 66. Verdonkovo bo spodnesla afera s podelitvijo državljanstva kritičarki islama in nekdanji poslanki Ayaan Hirsi Ali, ki je nedavno priznala, da je na vlogi za pridobitev državljanstva navedla napačne podatke. Ministrica za tujce je ukrepala in ji državljanstvo odvzela, toda po silnih političnih pritiskih popustila in svojo odločitev preklicala. Premier Jan Peter Balkanende jo bo ali razrešil ali pa ostal brez parlamentarne večine.
V pregreti domovini resne vladne kriza še ni na obzorju, saj naj bi bilo dogajanje v vrhu Desusa stvar stranke Desus in ne stvar vladne koalicije. Tako nas je vsaj poučil poslanski šef SDS Jože Tanko. Pravi političlni boj domača vlada namreč še naprej bije predvsem na sindikalnem področju. Vladni pogajalec in minister za javno upravo Gregor Virant se je sicer javno pohvalil, kako dober da je dogovor o višini in načinu splošne uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007-2009. Iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa so sporočili povsem obratno novico in sicer, da ta dogovor zavračajo. Več bo povedal njen predstavnik, Branimir Štrukelj.
/////////////////////////////////////////////////////
Kaj pa potem po medijih besediči minister Virant?
/////////////////////////////////////////////////////
Se pa na Rašici pri Velikih Laščah po ramenih trepljata in misli o življenju zavedanju ribah vesolju in na sploh izmenjujeta domači predsednik Janez Drnovšek in hrvaški kolega Stipe Mesić. Gre za prvo državniško srečanje po objavi famozne Bele knjige, ki so jo spisali Ruplovi diplomat-birokrati, za vsak slučaj pa iz predsednikovega urada tem srečanja le niso napovedali.
Komentarji
komentiraj >>