Prav na slovenski zahodni mejni črti, na tako imenovanem »skupnem trgu obeh Goric« pred novogoriško železniško postajo, se je v soboto, malo po sedmi uri zvečer odprl festival sodobne umetnosti Arhipelag. V poletnem času, ko festivali po naši deželici cvetijo kot gobe po dežju, je Arhipelag prav poseben festival, saj ni namenjen zgolj popivanju in poplesavanju, ampak občinstvu ponuja zanimivo mešanico sodobno-umetnostnih zvrsti.

POSLUŠALCEM SE OPRAVIČUJEVA ZARADI TEHNIČNIH TEŽAV PRI IZVEDBI PRISPEVKA. PinG

V letošnjem letu se je Arhipelagu zataknilo pri pridobivanju financ, ki jih, kakor je povedala Barbara Poša, festival pridobiva na razpisih. S strani občine, je prijava uspela, ob razpisu ministrstva za kulturo pa je bil odgovor jasni NE!:

Kljub težavam se je Arhipelag zgodil. Na neprimerni ali primerni lokaciji, ministrstvo meni eno, midva drugače, poslušalec naj se odloči sam. Med avtorji najdemo nekaj znanih imen s področja sodobne umetnosti. V raznolikih medijih, od filma do klasičnih slikarskih del - manjka le sodobni ples - se predstavljajo avtorji iz mnogih dežel. Med Slovenskimi umetniki se na festivalu npr. predstavljajo Ksenija Čerče, Mirjam Marussig, Damijan Kracina in Vladimir Leben, Mladen Stropnik, Nataša Skušek, Tina Smrekar in še bi lahko naštevali.

Otvoritveni performans z naslovom Check point sta izvedla Ištvan Išt Huzjan in Jaša Mrevlje.

Ujeti zvočni del performansa se je vrtel v podlagi, Check point pa je za vedno izginil v požaru.

Nekateri pa so se lotevali bolj sublimnih land art projektov. Italijanska umetnica Rosa Banzi je na travi iz peska in ogledal še gradila labirint, ko sva jo zalotila.

Pod krošnjo drevesa je italijanska umetnica nanašala še zadnje drobce pigmenta na dvodimenzionalno skulpturo organskih oblik: Sem Paola Babini iz Ravenne, docentka na Akademiji lepih umetnosti v Bologni, na oddelku za tehnično slikanje. Moje delo raste iz slikarstva. Sčasoma sem začutila potrebo po trodimenzionalnih stvaritvah. Tako sem se pričela ukvarjati s kiparstvom in uporabljati industrijske odpadke. To so železni odpadki, ki jih razreže laser. Sestavljam in ponovno oživljam te odpadke, jih barvam s pigmenti v prahu, zato da bi obdržala povezavo s slikarstvom. Zato, ker je pigment duša barve. Delam tudi drugačna dela iz pleksija in v številnih delih je razvidna prisotnost človeka, človeške figure, čevlja… Zelo sem zadovoljna, da lahko sodelujem na tej manifestaciji saj menim, da se kiparsko delo zelo dobro spaja s tem zelenim ambientom v odprtem prostoru.

Do sobote, 8. julija, sta Nova in Stara Gorica povezani. Množica umetniških del, razporejenih v obmejnem pasu, ki niso dovolj kvalitetna po kriterijih Ministrstva za kulturo, so nama nudila kar nekaj zadovoljstva. Festival poleg tega v osmih večerih ponuja skok v raznovrstno umetniško produkcijo. Tematski večeri, so posvečeni performansu, teatru, prozi, animaciji, filmu, glasbi in poeziji. Pozno zvečer pa obilici kulture, kot se za festivale spodobi, sledi še rajanje do zgodnjih jutranjih ur v družbi raznih dj-ev.

Od vse te kulture in piva sva bila utrujena PinG.