Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 24. 7. ´06 ob 19.00 (ponovitev 31. 7. ´06 ob 10.00) STUART STAPLES: Leaving Songs (Beggars Banquet, 2006) (2870 bralcev)
Ponedeljek, 24. 7. 2006
polonap



Stuart Staples: Leaving Songs

Manj kot leto po izidu nekoliko bledega samostojnega prvenca STUARTA STAPLESA Lucky Dog Recordings 03-04 se šef britanskih TINDERSTICKS vrača z drugim solističnim albumom za Baggars Banquet. Plošča Leaving Songs, narejena v duhu najboljših del matične skupine v navezi s peščico dolgoletnih, zanesljivih sodelavcev, je več kot korektno nadomestilo za vse fene, ki jim ob daljšem, nemara ne le začasnem obdobju mirovanja TINDERSTICKS manjka redna doza pristnega komornega popa (v celoti!) ...
* Eden bolj zabavnih, a tudi pomenljivih koncertnih trenutkov, kar jih pomnimo, je bil uvodni pozdrav STUARTA STAPLESA na ljubljanskem koncertu njegove zasedbe TINDERSTICKS pred slabim poltretjim letom. Obiskovalci dogodka v Cankarjevem domu se najbrž spomnite spontanega skupinskega vzdiha ženskega dela avditorija, ki je sledil STUARTOVEMU, iz globočin potegnjenemu: »Good Evening.« Ostali pa si lahko predstavljate – erotični naboj, ki ga 40-letni Britanec izraža s svojim mračnjaškim baritonom, se dobro sliši že na ploščah, v živo pa ima še toliko večji učinek! V kombinaciji z ne ravno veselim razpoloženjem njegove v pop formatu narejene muzike ter z introspektivnimi besedili, ki jih občasno iz melanholije povlečejo ironični podtoni, je ta vokal gotovo karta, na katero STUART STAPLES upravičeno igra.
Omenjene adute je s pridom izkoristil tudi na svojih samostojnih ploščah, ki sta nastali v obdobju mirovanja TINDERSTICKS po turneji ob izidu njihovega zadnjega albuma Waiting for the Moon pred tremi leti. Že res: lanski izdelek Lucky Dog Recordings 03-04 je ob nekoliko šibkejšem materialu in minimalističnih aranžmajih nakazoval, da omenjeni potencial ni dovolj za ploščo, ki bi presegala najboljša dela matične zasedbe. Triletno, večidel individualno studijsko eksperimentiranje, je bila prva priožnost, da STUART komade sam dokonča – priložnost, ki je ni najbolje izkoristil. Zato tokrat s toliko večjim zadovoljstvom ugotavljamo, da komadi na Leaving Songs, posneti z bendom, glasbenika ponovno kažejo v njegovi najboljši izdaji – kot avtorja, aranžerja in izvajalca komadov. Material je precej močnejši, izveden v odlični maniri TINDERSTICKS.

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj samostojni album, če muzika ne odstopa bistveno od značilno tindersticksovske ekspresije in če so pri snemanju sodelovali dolgoletni sodelavci benda: člana TINDERSTICKS, klaviaturist DAVE BOULTER in kitarist NEIL FRASER ter peščica dolgoletnih spremljevalcev: trobentač TERRY EDWARDS, bobnar THOMAS BELHOM ter vokalistki LHASA DE SELO in GINA FOSTER. Novice iz tabora TINDERSTICKS so skope in čeprav se uradno o razpadu ne govori, kaže, da prihodnost benda ni gotova. Violinist DICKON HINCHCLIFFE, ki je bil v zgodnjem obdobju precej pomembna figura benda in na dotičnem projektu manjka, je letos objavil samostojen soundtrack, trojica, ki se ji igra, pa je očitno sklenila nadaljevati pod STUARTOVIM imenom – na način, ki ga najbolje obvlada. Stvar špekulacije je, ali gre verze iz uvodne Old Friends razumeti kot napoved razpada benda: »Ujel sem se v ogledalu in se spomnil, da moram nekaj narediti s svojim življenjem« in »zravnali smo vse, kar nam je stalo na poti / zdaj se prebujam in prebiti se moram skozi vse to sranje, ki mi je nekoč govorilo, kdo sem.«

Toda pustimo špekulacije ob strani in se raje posvetimo plošči. Leaving Songs, Pesmi o odhajanju, govorijo o obdobju, ko je STUART sprejemal odločitev, da v svojem življenju nekaj spremeni in za začetek zapusti London – »kupi kavo in časopis ter stopi na vlak«, če se poigramo z verzom enega nosilnih komadov, dueta z LHASO DE SELO, That Leaving Feeling. Čeprav album ni bil mišljen konceptualno, se je na koncu izkazalo, da številne pesmi implicirajo prav odhajanje, poslavljanje, potovanje – The Path, The Road Is Long, One More Time, Already Gone. Tako se zdi, da je prelomno obdobje, ko je skupina potrebovala predah, vendarle učinkovalo na tematiko STUARTOVIH pesmi – četudi nezavedno, in čeprav se besedila, navdahnjena z osebnimi izkušnjami, pogosto razvijejo v povsem fiktivne zgodbe ali celo v zgolj nelinearnen skupek besed, ki imajo dober ritem.

V instrumentalnem pogledu se je STAPLES komadov lotil drugače kot na pretežno solističnem prvencu: potem ko je komade skomponiral ob svoji akustični kitari, se je podal v Nashville, kjer je v studiu MARKA NEVERSA, šefa sorodne ameriške zasedbe LAMBCHOP, s skupino sodelavcev posnel večino materiala. Ob prej omenjenih so se mu pridružili še VOLKER ZANDER iz CALEXICA, ADRIAN STOUT iz TIGER LILLIES in, v komadu This Road Is Long, MARIA McKEE, ki jo nemara pomnite po pop uspešnici Show Me Heaven. STAPLES se je iz Nashvilla vrnil s posnetki vokalov in glavnih instrumentalnih delov ter nekaj dokončanimi komadi, preostalo pa je sfiniširal v Londonu.
Končni izdelek je močna, kohezivna in aranžmajsko raznolika muzika: še vedno je tu stara špura s prvih dveh plošč TINDERSTICKS bodisi s s prefinjemimi teksturami mariačijevskih pihal, Hammond orgel in godal bodisi z združitvijo akustične kitare in zamolklega, drhtečega, žalostnega petja, kot v komadu Already Gone. Po drugi strani so med komadi tudi ritmično bolj razgibana, s soulovskimi ženskimi vokali oplemenitena prizadevanja, znana z novejših albumov skupine. Kar je novo, je prizvok countryja, ki ga ustvarjajo subtilni dodatki pedal-steel in slide kitare v komadih This Old Town, One More Time ali Pulling Into The Sea. Prav posebna pa je s komaj opazno spremljavo kontrabasa odpeta miniatura Dance With An Old Man, v kateri STUARTOV vokal zaživi v vsej svoji lepoti.

Album Leaving Songs je več kot korektno nadomestilo za vse fene, ki ob daljšem, nemara ne le začasnem obdobju mirovanja TINDERSTICKS potrebujejo novo dozo komornega popa. STUART STAPLES pa je s slabih štirideset minut dolgim izdelkom suvereno zakorakal na samostojno glasbeno pot.

pripravila Polona Poberžnik


Komentarji
komentiraj >>