Zadnje dni lahko tudi v domovini - sicer malo bolj na medijskem obrobju pa vendarle - prebiramo novice, zaradi katerih se je potrebno vprašati, ali je sploh še smiselno posebej čakati, da bi George W. Bush mlajši razglasil, da so Združene države Amerike v vojnem stanju. V zadnjem času sprejete odločitve ameriškega vojnega poglavarja in navodila njegovi administraciji vojnih veteranov namreč pričajo, da razglasitev vojnega stanja v samooklicano najbolj demokratičnih državah na svetu ni več posebej potrebna. Zakaj ne? Preprosto zato, ker so Združene države Amerike že v vojni.
Zadnje dni lahko tudi v domovini - sicer malo bolj na medijskem obrobju pa vendarle - prebiramo novice, zaradi katerih se je potrebno vprašati, ali je sploh še smiselno posebej čakati, da bi George W. Bush mlajši razglasil, da so Združene države Amerike v vojnem stanju. V zadnjem času sprejete odločitve ameriškega vojnega poglavarja in navodila njegovi administraciji vojnih veteranov namreč pričajo, da razglasitev vojnega stanja v samooklicano najbolj demokratičnih državah na svetu ni več posebej potrebna. Zakaj ne? Preprosto zato, ker so Združene države Amerike že v vojni.
Po lanskem 11. septembru je tako namreč ameriški predsednik Bush mlajši med drugim podpisal tudi ukaz, da lahko ameriška obveščevalna služba CIA tudi v tujini ubija osumljene pripadnike Al Kaide. Po ameriških pravilih doumevanja in zagotavljanja vsesvetovne varnosti, so politični uboji osumljenih, torej domnevnih teroristov, na vrsti takrat, ko spet le po ameriški presoji, krajevne oblasti niso zmožne sprejeti ukrepov proti osumljenim. Bush sicer ni izrecno dovolil, da se lahko ubijajo tudi Američani, toda – kako filigrantsko – tega tudi ni izrecno prepovedal.
Predvsem zaradi tega do morilskega terenskega delovanja svojih obveščevalcev v tujini nenavadno velikodušnega ukaza, ameriška vojna administracija pravi, da se zaradi umora Kamala Derviša, ameriškega državljana jemenskega porekla, nima za kaj opravičevati. Ta je skupaj s peterico drugih osumljencev, umrl v političnem atentatu ameriške obveščevalne službe CIA 3. novembra v Jemnu. V JamesBondovski maniri, nenazadnje imajo tudi ameriški obveščevalci po vzoru svojega filmskega junaka s strani svojega vojnega poglavarja odobreni »licence to kill«, so politični bombni napad v imenu demokracije močnejšega izpeljali z brezpilotnim letalom.
Sicer pa naj bi v Jemnu merili predvsem na vsem pravovernim demokratom dobro poznanega lokalnega vodjo AL Kaide Salima Sinana al Haretija, ki naj bi ga tamkajšnje oblasti ne bile sposobne ujeti. Namesto dolgotrajnega postopka na sodišču, na katerem bi se ta lahko mogoče tudi opral svoje domnevne teroristične krivde, pa ga je doletela hitra vojaška likvidacija ameriških obveščevalcev. V bombnem napadu na njegov avtomobil pa so svoja domnevno teroristična življenja kot spremljevalna škoda sicer uspešne akcije izdahnili še štirje ljudje. Med njimi tudi ameriški državljan jemenskega porekla Kamal Derviš.
Toda njegovi užaloščeni družini, ki v Buffalu v zvezni državi New York, čaka na kakršnokoli že pojasnilo, kaj se je z Kamalom zgodilo, oziroma natančneje zakaj je moral umreti, je ameriška bojna administracija suhoparno sporočila, da je nemara že res, da je bil ubit bolj naključno. Toda kaj čmo, v isti sapi dodajajo, da drugače v samooklicani zibelki demokracije in umetnega političnega konstrukta človekovih pravic velja pravilo, da umore ameriških državljanov povezanih s teroristi odobri domnevno demokratično izvoljeni predsednik, ali pa njegov prvi – sicer demokratično nevoljeni namestnik – podpredsednik ZDA.
Mrtvo hladno sklicevanje na v Združenih državah Amerike občeveljavna vojna pravila, ki ga uprizarja tamkajšnja administracija, ki na svojem bojnem pohodu naročuje in izvaja politične umore povsod po svetu, tako v prvi vrsti povsem eksplicitno dokazuje, vso silovitost notranje krize, v kateri se je znašel ta čedalje bolj osamljeni vojaški hegemon. Nujno pa je ob tem upoštevati tudi vse večjo zaskrbljenost staršev ameriških srednješolcev zaradi zadnjega spet s strani Busha mlajšega podpisanega šolskega zakona. Ta namreč določa, da morajo ameriške srednje šole, ki želijo ohraniti dotok zveznih sredstev, vojaškim rekruterjem pošiljati osebne podatke svojih šolarjev, tako da jih lahko Pentagon začne novačiti, že od njihovega 15-ega leta dalje.
To pa že povsem zlovešče spominja na priprave na neko - še oddaljeno, ampak vendarle splošno vojaško mobilizacijo za oborožene vojne spopade sposobnega prebivalstva. Ta se sicer oddaljena zdi predvsem zaradi zaenkrat še prostovoljne narave novačenja bodočih ameriških vojakov, ki bodo svoja življenja v imenu svoje nič kaj demokratične domovine nosili na prodaj po tujih, neameriških tleh. Toda s primerne distance od ameriškega z lastnim orožjem in strahom pred teroristi obsedenega vsakdana se tako zdi, ne le da so Združene države Amerike pravzaprav že v izrednih vojnih razmerah. Pač pa tudi, da se že povsem intenzivno pripravljajo na nov vojaški spopad globalnih razsežnosti.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z bojnim plesom ameriške administracije pod taktirko njenega vojnega poglavarja Georga Busha mlajšega v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>