... Putin po diamante v Južnoafriško republiko ...
... odbor Evropskega parlamenta kritizira pomanjkljiv napredek Turčije ...
... svetu grozi pandemija debeluhov ...
... Križnarja si doma iz roke v roko podajajo osvoboditelji ...
... Danica Simšič tudi uradna kandidatka za ponoven županski mandat ...
OFF NAPOVEDNIK
Zgodovino pišejo zmagovalci, sedaj pa bi jo radi tudi poraženci. Vnuk fašističnega diktatorja Benita Mussolinija Guido Mussolini je preko svojega odvetnika zahteval ekshumacijo trupla ikone fašistov in raziskavo, ki bi ugotovila resnični vzrok Mussolinijeve smrti. Diktatorja in njegovo ljubico so partizani ujeli 26. aprila 1945 v bližini Coma v severni Italiji. Ustrelili pa so ga dva dni kasneje in nato obesili na Piazzale Loreto. Tako se vsaj glasi uradna verzija.
Vse od diktatorjeve smrti pa se pojavljajo dvomi o identiteti njegovih rabljev. Walter Audisio, znan tudi kot polkovnik Valerio, je dolgo veljal za strelca, ki je izvedel eksekucijo Mussolinija, vendar pa nekatera dejstva govorijo drugače, saj se je ime Valerio pojavilo šele dve leti po samem dogodku. Zgodovinarji so do danes postavili kar 19 različnih verzij Dučejeve smrti.
Da bi izkop pomagal rešiti uganko smrti Mussolinija, pa se ne strinja njegova vnukinja Alessandra, desničarska političarka, ki si želi, da bi njen dedek počival v miru. In če smo čisto odkriti, po vsem sranju, ki ga je Il Duce pridelal med drugo svetovno vojno, nam je popolnoma vseeno, kako je umrl, samo da je.
Poslušate ekshumacijam nenaklonjeni OFF PROGRAM Radia Študent.
OFF PROGRAM
Demokratično izvoljeni diktator Vladimir Putin pa se je, kot prvi ruski predsednik, oglasil na obisku v Južni Afriki. S južnoafriškim predsednikom Thabo Mbekijem (Tabo M'bekijem) bosta podpisala serijo trgovinskih sporazumov, ki bodo Rusiji omogočili vlaganje v diamante, kovine in rudarjenje. Putin se, poleg polnega kovčka diamantov, nadeja tudi ponovne vzpostavitve ruskega vpliva na tem območju. Med bojem za samostojnost države je južnoafriška stranka Afriškega Narodnega kongresa svoje borce namreč šolala in financirala z moskovsko pomočjo, pred dvanajstimi leti pa je ruski vpliv na tem koncu Afrike izginil.
Vsaj navidezno pa je nekaj vpliva obdržal Evropski parlament, ki je kritiko tokrat namenil Turčiji. Ta bi morala, če se želi pridružiti Evropski uniji, izpolniti protokol iz Ankare, ki ji nalaga širitev carinske unije na nove članice Unije. Za Turčijo neprijetno dejstvo pa se skriva v tem, da bi morala meje odpreti tudi za Ciper, s katerim je že vrsto let v sporu. Da pa Evropski parlament ne bi izpadel preresen, so ob kritiko pristavili še pohvalo turškega sprejetja protiterorističnega zakona in okrepljenega boja proti korupciji.
Bolj kot turško neizpolnjevanje pristopnih pogojev pa Evropsko unijo skrbi zdravstveno stanje Evropejcev. Bolje rečeno, skrbi jih sistem zdravstvenih storitev, ki je povzročal pravne nejasnosti v primerih, ko se je bolnik odločil za zdravljenje v drugih članicah, povračilo stroškov pa terjal od domačega zdravstvenega sistema. Po odločitvi Evropskega sodišča imajo bolniki pravico do povračila stroškov za zdravstveno oskrbo v drugih članicah, ob določenih pogojih in okoliščinah, ki jih je opredelilo sodišče. Koliko je odločitev povezana z opozarjanjem strokovnjakov, da svetu grozi pandemija debelosti, ni znano. Znano pa je, da je eden teh strokovnjakov, profesor Paul Zimmet, mnenja, da je debelost mednarodni problem, in resna globalna grožnja, tako kot sta to globalno segrevanje ali ptičja gripa.
Grožnja svoje vrste pa je po mnenju poslancev Laburistične stranke tudi britanski premier Tony Blair, saj ga vneto pozivajo k odstopu. Med poslanci namreč krožijo vsaj tri pisma, ki od premiera zahtevajo takojšen odstop. Da se tudi sam Blair k temu pripravlja, pa je potrdila objava okrožnice v Daily Mirrorju, v kateri Blairovi bližnji sodelavci podajajo strategijo premierovega odhoda in poslednjo serijo njegovih nastopov v javnosti. Menda v skladu z željo množice, ki si želi več.
Več, vsaj še štiri leta županovanja, pa si želi tudi Danica Simšič, ki jo je včeraj kot kandidatko za županjo Mestne občine Ljubljana potrdilo predsedstvo mestne konference Socialnih demokratov. Uradno bo Simšičeva postala kandidatka po tem, ko jo bo stranka potrdila ali ne potrdila na volilni konvenciji 19. septembra. Predsednica ljubljanske mestne konference socialnih demokratov Metka Tekavčič je očitno popustila in se uklonila volji vodstva stranke in predsednika Pahorja, ki je Simšičevo vseskozi podpiral. Neuradno kandidatko in njen program bo Tekavčičeva predstavila v začetku prihodnjega tedna.
Svojih 34 strani programa pa je predstavil tudi kandidat za župana, Zoran Jankovič. Med drugim ima Jankovič rešitev za Rog, v katerem bi uredil podzemne garaže, v pritličju prostore javnega značaja, v višjih nadstropjih pa stanovanja za prosti trg. Tako bi se po Jankovičevem degradirano območje Roga, v nasprotju s prejšnjo mestno oblastjo, ki je Rog najprej namenila kulturi, potem pa ga neuspešno poskušala prodati, lahko reaktiviralo z izpolnitvijo neizpolnjenega dela zamisli županje Simšičeve. Jankovič bi Rog unovčil že takoj na začetku oziroma vsaj do leta 2010. Nič pretresljivo novega pa ne prinaša niti Jankovičeva rešitev za Metelkovo. Ponuja nam zgolj legalizacijo tamkajšnjih klubov, barov in galerij. Ampak to smo že nekje slišali.
Slišati je bilo, da potrebo po protestnem shodu čutijo v sedmih sindikalnih centralah, v katerih napovedujejo petkov protest pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, s katerim želijo izraziti svoje nezadovoljstvo s potekom pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Sindikati nasprotujejo zmanjševanju delavskih pravic in načinu pogajanj, v katerih minister Drobnič daje prednost delodajalski strani. Sindikati bodo nad ministra poslali od 400 do 500 razjarjenih članov vodstev sindikatov. Kaj od shoda pričakujejo sindikati, smo povprašali predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušana Semoliča.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Bitka za pravice delavcev tako še poteka, poteka pa tudi boj za zaščito človekovih pravic srbske manjšine na Hrvaškem. Human Rights Watch je v svojem poročilu Evropsko unijo pozval, naj Hrvaško v pogajanjih za pristop k članstvu opozori na spoštovanje pravic srbske manjšine. Iz Bruslja so nas napotili v Beograd, kamor smo poklicali Bogdana Ivaniševića, svetovalca Human Rights Watcha in avtorja omenjenega poročila.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Razburjena pa je tudi slovenska manjšina v Avstriji. Za to je ponovno zaslužen deželni glavar Joerg Haider, ki je tokrat postregel z oglasi pod naslovom »Koroška bo enojezična«.Več bo povedal Vladimir Smrtnik, predsednik edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Enotne liste.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Osvobojeni Tomo Križnar se že nahaja v Sloveniji, kjer pa je njegova svoboda spet omejena. Vse od njegovega prihoda na letališče Brnik si ga namreč iz rok v roke podajajo njegovi tako imenovani osvoboditelji in z njim polirajo svojo javno podobo. Za vsak slučaj pa se je v domovino vrnil v spremstvu tako posebnega odposlanca predsednika Drnovška, Hamdije Blekića, kot odposlanca zunanjega ministrstva in konzula v Kairu Andreja Dernovščka.
Odpoved: Za off sta poskrbela Seku in Tomaž Z. Sledi Rš anketa o genetsko modificiranih organizmih, v RŠ intervjuju ob 18.06 pa lahko več o tem izveste tudi v pogovoru z neodvisnim raziskovalcem Antonom Komatom, ki bi naj bil na sporedu včeraj ob 20.00-ih, pa je zaradi nevednosti mladega in neizkušenega tehnika izpadel iz programa.
Komentarji
komentiraj >>