Stranke in skupine volivcev imajo le še danes do 19. ure čas, da na občinske volilne komisije vložijo kandidature za župane in občinske svetnike ter za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih na letošnjih lokalnih volitvah; nedeljskega romanja na volišča pa se boste lahko udeležili 22. oktobra. To z drugimi besedami povedano pomeni, da nas samo še nekaj ur loči od prvega obrisa končne podobe seznama tokratnih pretendentov, ki naskakujejo lokalno oblast. Kot običajno bo v ospredju vseslovenske pozornosti tudi tokrat predvsem dogajanje v mestnih občinah, ki sicer prednjačijo po velikosti, pravzaprav pa teži mestnih proračunov. Je pa Ustavno sodišče z razveljavitvijo zakonske novele, da morajo ob neodvisnih županskih kandidatih tudi neodvisne liste za vlogo kandidature zbrati najmanj dva odstotka podpisov od števila volivcev v volilni enoti, vendar ne več kot 2500, ki jo je poskušala iz državnega zbora vsiliti v zadevi enotna strankarska politika, poskrbelo, da bodo samooklicani neodvisni kandidati in kandidatke ter njihove liste tudi na tokratnih lokalnih volitvah še kako mešali štrene strankarske politike.
Stranke in skupine volivcev imajo le še danes do 19. ure čas, da na občinske volilne komisije vložijo kandidature za župane in občinske svetnike ter za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih na letošnjih lokalnih volitvah; nedeljskega romanja na volišča pa se boste lahko udeležili 22. oktobra. To z drugimi besedami povedano pomeni, da nas samo še nekaj ur loči od prvega obrisa končne podobe seznama tokratnih pretendentov, ki naskakujejo lokalno oblast. Kot običajno bo v ospredju vseslovenske pozornosti tudi tokrat predvsem dogajanje v mestnih občinah, ki sicer prednjačijo po velikosti, pravzaprav pa teži mestnih proračunov. Je pa Ustavno sodišče z razveljavitvijo zakonske novele, da morajo ob neodvisnih županskih kandidatih tudi neodvisne liste za vlogo kandidature zbrati najmanj dva odstotka podpisov od števila volivcev v volilni enoti, vendar ne več kot 2500, ki jo je poskušala iz državnega zbora vsiliti v zadevi enotna strankarska politika, poskrbelo, da bodo samooklicani neodvisni kandidati in kandidatke ter njihove liste tudi na tokratnih lokalnih volitvah še kako mešali štrene mainstream strankarske politike.
Če je tik pred zdajci od poskusa zbrati zahtevana dva odstotka podpisov od vseh volivcev po posameznih volilnih enotah, vendar ne več kot 2500, odstopilo kar nekaj samooklicanih neodvisnih pretendentov za župansko vlogo ter se priložnostno povezalo s prvo, registrirano, pa naj bo še tako obskurno politično stranko, neodvisne liste za nastop tudi na teh lokalnih volitvah potrebujejo zgolj 15 podpisov. Toda za to je zaslužno Ustavno sodišče, ki je pač spregledalo prozoren manever domače strankokracije iz državnega zbora, po katerem bi neodvisnim listam in kandidatom nastop na lokalnih volitvah čim bolj onemogočili in s tem zagotovili, da bi politične stranke postale še bolj ekskluziven prostor sprejemanja političnih odločitev. Nenazadnje so namreč na prejšnjih lokalnih volitvah v številnih slovenskih mestih in občinah neodvisne liste političnim strankam pobrale tudi v kasnejših koalicijskih sestavah mestnih in občinskih svetov odločilno pomemben del volilnih glasov.
Da je strankokracija, vladavina političnih strank na Slovenskem, res v krizi, pa ne pričajo samo javnomnenjske raziskave, ki potrjujejo upadanje njihove kredibilnosti in zaupanja v očeh volivcev, pač pa tudi že prav tako na prejšnjih lokalnih volitvah videno dejstvo, da so se politične stranke ob vložitvi strankarskih list za lokalne volitve pogosto odločile na lokalnih volitvah kandidirati tudi preko samooklicanih neodvisnih list, v katere so na prva mesta parkirali nekaj svojih politično preverjenih kandidatk in kandidatov. Računica je pravzaprav silno preprosta. Do želene večine v mestnem, občinskem, četrtnem ali pač krajevnem svetu je namreč veliko lažje priti s pomočjo več, med sabo sicer že v predvolilni kampanji in kasneje v koaliciji povezanih list, kot pa samo z eno strankarsko listo.
Kako zelo se zgodba ponavlja tudi na tokratnih prihajajočih volitvah, pa med drugimi najbolj zgovorno pokaže prav predvolilno dogajanje v glavnem mestu. Ne glede na to, kako z rezervo je v teh predvolilnih dneh potrebno jemati včasih tudi po naročilu strankarskih plačnikov prirejene javnomnenjske raziskave, te za Ljubljano zaenkrat napovedujejo, da se bosta v drugem krogu županskih volitev za Magistrat potegovala dva samooklicana neodvisna kandidata – Zoran Janković in France Arhar.
Ne za enega in ne za drugega pa res ni moč pri zdravi pameti trditi, da z domačo strankarsko politiko nista povezana. Ker Jankovičeve politične povezave sodijo v obdobje njegovega največjega uspeha in s strani države požegnanega razcveta Mercatorja, ni presenetljivo, da se na njegovi listi za sedež v mestnem svetu poteguje tudi pet svetnikov frakcije Liberalne demokracije. Tudi Arhar, patriarhalno oklican za očeta slovenskega tolarja in prvi guverner Banke Slovenije, čigar tekstopisci so mu v življenjepis zapisali, da pa je neodvisnost zanj kar alfa in omega, svojih političnih povezav ne skriva. Sicer se je že na predsedniških volitvah v letu 2002 za ta položaj potegoval kot domnevno povsem neodvisni kandidat s 5000 podpisi volivk in volivcev, toda večino teh je, tako kot pri tokratnem potegovanju za župana Ljubljane, prispeval kar aparat pomladnih strank, ki ga tudi tokrat brez izjeme podpirajo.
Zgolj na prvi pogled neodvisni kandidaturi Zorana Jankoviča in Franceta Arharja za župana Ljubljane tako v prvi vrsti potrjujeta, da se politični strategi v domačih političnih strankah upadanja zaupanja v strankokracijo med volivkami in volivci še kako dobro zavedajo ter da na vso moč iščejo zasilne rešitve, kako v strankarskih rokah vendarle ohraniti odločilen vpliv na sprejemanje posameznih političnih odločitev. Prav takšni zasilni rešitvi pa sta tudi kandidaturi samooklicanih neodvisnežev Arharja in Jankovića. Ne eden in ne drugi paradni konj tokratne tekme za Magistrat pa preprosto nista neodvisna, ker ima v politiki vsaka podpora svojo ceno. Njuna samooklicana neodvisnost pa je tako predvsem politična vaba, na katero se naj bi nalepili domače vladavine strank naveličani volivci. Če pa bo ta politična ukana tudi dejansko uspela, pa bomo videli 22. oktobra.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s samooklicano neodvisnostjo v službi domače strankokracije v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>