Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
offropa pogajanj (3122 bralcev)
Četrtek, 28. 9. 2006
Urh



kaj lahko potegne?
... Romunija in Bolgarija bosta v EU najverjetneje vstopili leta 2007 ...
... posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari ni optimističen glede pogajanj o Kosovu ...
... Blair noče izdati datuma svojega odstopa ...
... koordinator EU za boj proti terorizmu Gijs de Vries je obsodil zapora Abu Graib in Guantanamo ...
... Poslanci evropskega parlamenta niso zadovolnji z Evropsko unijo in njenimi komisijami ...
... Slovenija bi z uvedbo evra morda lahko vstopila v Schengensko območje ...
... Putin pravi, da bo Rusija izpolnila svoje energetske obveznosti do Evropske unije ...
OFFROPA

Evropska komisija je sporočila, da sta Romunija in Bolgarija dosegli potreben napredek za vstop v Evropsko unijo, ki se bo zgodil 1. januarja 2007. Vseeno pa komisija zna uporabiti varnostne klavzole iz pristopne pogodbe, v kolikor uradna Bukarešta in Sofija ne bosta sledili smernicam Evropske unije. Sicer je temna stran politike teh dveh balkanskih držav predvsem korupcija in organiziran kriminal. Povejmo, da je predsednik Evropske komisije Hose Manuel Barroso povedal, da po vstopu Bolgarije in Romunije v Unijo ta nekaj časa ne bo sposobna sprejemati novink. To je slaba novica za ostale balkanske države, ki bi ob uresničitvi Barrosovih besed morale na vstop čakati dlje kot pričakujejo.

Očitno bodo še dolgo čakali na nov status pokrajine Kosovo v Srbiji. Posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo Martti Ahtisaari je na generalni skupščini v New Yorku namreč povedal, da ne vidi realnih možnosti, da bi bi srbska in albanska stran prišli do soglasja pri ključnih vprašanjih. Srbija se zavzema za večjo avtonomnost Kosova, ne pa za samostojnost, pri čemer Beograd misli predvesm na Jugoslovanki ustavni akt iz sedemdestih let prejšnjega stoletja. Albanska stran pa hoče seveda samostojnost. V primeru samostojnosti Kosova pa premier Republke Srbske v Bosni in Hercogovini Milorad Dodik že razmišlja o referendumu, na katerem bi se odločalo o priključitvi republike srbske k Srbiji. Spor med Prištino in Beogradom se bo nadaljeval, evropskim politikom pa bo v glavi ob balkanskem kotlu vedno bolj donelo: kdo je kriv, da še vedno ni statusa, jebenga?!

Datuma svojega odstopa še naprej noče izdati britanski premier Tony Blair. Na petdnevni konferenci laburistične stranke v Manchestru je Blair sicer povedal, da je to zadnja konferenca, na kateri sodeluje kot predsednik stranke. Zaradi Blairove skrivnostnosti o datumu odstopa je do sedaj iz vlade izstopilo nekaj poslancev. Konferenco v Manchestru so spremljali tudi protesti, v katerih so protestniki zahtevali Blairov takojšen odstop zaradi zunanje politike Velike Britanije, ki je velika zaveznina Združenih držav Amerike.

Koordinator Evropske unije za boj proti terorzimu Gijs de Vries sledi ugotovitvam večine svetovnega prebivalstva, ko pravi, da si Združene države Amerike s svojo zunanjo politiko zmanjšujejo ugled. Vries je najbolj izpostavil zapora Guantanamo na Kubi in Abu Graib v Iraku. Ni pa postavil pod dvom legitimnosti ameriških vojaških posegov v Iraku in Afganistanu, saj je celo dejal, da je Amerika kljub kršitvam človekovih pravic največja borka proti terorizmu, ter da so v tej borbi poglavitni partner Evropske unije. Povejmo, da so raziskave pokazale, da je sta napada na Irak in Afganistan povečala teroristične dejavnosti in ne zmanjšala, kot je to pričakoval predsednik amerike Georg Bush.

Ugled pa s svojo politiko zapravlja tudi Evropska unija. Poslanci Evropskega parlamenta so kritizirali Komisijo, češ da slednja premalo naredi na območju svobode, varnosti in pravice v Evropi. Predstavnik liberalcev Graham Watson je dejal, da mora Evropa čim prej najti skupno politiko glede terorizma, nezakonitih migracij in organiziranega kriminala. Če Evropi ni uspelo sprejeti skupne ustave, potem ni za pričakovati, da se bo združila pri the omenjenih problemih.

Še en problem, ki bremeni bogatejše članice Evropske unije, je Schengensko območje. Slednje omejuje prost pretok delovne sile, kar pomeni, da se delavci iz revnejših članic ne morejo zaposliti v bogatejših članicah. Tako evropski poslanec Miha Brejc, veliki zagovornik Evropske unije razmišlja, da bi lahko Slovenija leta 2007 vstopila v Schengensko območje. To naj bi se zgodilo zaradi prevzema evra v Sloveniji, s čimer naj bi dežela na sončni strani Alp dokazala, da je kos najbogatejšim članicam. Seveda bo potem morda Brejc prepovedal pretok tuje delovne sile v Slovenijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da bo Rusija izpolnila vse energetske obveznosti, ki jih ima do Evropske unije. Evropa hoče sicer biti čim manj odvisna od ruske energetike, saj Kremlju očitajo monopol nad energijo v državi, kar pomeni višjo ceno nafte. Da bi se temu čim bolj izognili, so evropske in severno-ameriške korporacije zgradile naftovod Baku-Tbilisi-Cehyan, ki črpa nafto iz Kaspijskega jezera in s čimer so se popolnoma izognili Rusiji. Povejmo, da je Azerbajdžan, skozi katerega poteka naftovod, imenovani B-T-C, eden največjih dobaviteljev plina in nafte Evropski uniji.

Offropo je pripravil URH.


Komentarji
komentiraj >>