Glasba> Tolpa bumov

Nedelja, 22. 10. ´06 ob 19.00 (ponovitev 29. 10. ´06 ob 10.00) TOUMANI DIABATE´s SYMMETRIC ORCHESTRA: Boulevard de L´ Independance (World Circuit, 2006)
Nedelja, 22. 10. 2006

avtor/ica: zoranp

Toumani Diabate's Symmetric Orchestra: Boulevard de L' Independance

Tokrat predstavljamo še zadnjega iz paketa izjemnih malijskih prispevkov, ki jih je letos izdala ta založba iz posnetkov, ki so nastali na zdaj že legendarnem lanskoletnem snemanju v hotelu Mande v Bamaku. Po tistem z duetom Toumanija Diabateja in Alija Farke Toureja ter po zadnjem albumu zadnje omenjenega je tale zagotovo najbolj kompleksen, saj si je Diabate zamislil pravi afriški simfonični orkester, ki izvaja njegove odlične nove skladbe. V njih je združil dve plati svoje že davno opažene glasbene osebnosti: virtuozno tradicionalnost in nemirno, vztrajno inovativnost. Album je dejansko rezultat njegovih desetletnih iskanj, ki so se pričela že pred njegovim solističnim mednarodnim prvencem »Kaira«, da bi se nadaljevala skozi vrsto transžanrskih sodelovanj in eksperimentiranj s pop idiomi v njegovo zrelo obdobje, katerega vrhunec predstavljajo prav ta album in njegove koncertne predstavitve s Symmetric Orchestra. »Boulevard de L'independance« ponuja še en kompetenten in nadvse prepričljiv odgovor na večno vprašanje: kako brez posiljevanja nadgraditi tradicijo, da bo ubrano zavibrirala z duhom sodobnosti. (v celoti!) ...

* Tokrat predstavljamo še zadnjega iz paketa izjemnih malijskih prispevkov, ki jih je v zadnjem letu dni izdala založba World Circuit iz posnetkov, ki so nastali na zdaj že legendarnem lanskoletnem snemanju v hotelu Mande v Bamaku. Po tistem z duetom Toumanija Diabateja in Alija Farke Toureja »INthe Heart of the Moon« ter po zadnjem albumu »Savane« zadnje omenjenega je tale zagotovo najbolj kompleksen, saj si je Diabate zamislil pravi afriški simfonični orkester, ki izvaja njegove odlične nove skladbe in priredbe tradicionalnih. V njih je združil dve plati svoje že davno opažene glasbene osebnosti: virtuozno tradicionalnost in nemirno, vztrajno inovativnost. Album je dejansko rezultat njegovih desetletnih iskanj, ki so se pričela že pred njegovim solističnim mednarodnim prvencem »Kaira«, da bi se nadaljevala skozi vrsto transžanrskih sodelovanj in eksperimentiranj s pop idiomi v njegovo zrelo obdobje, katerega vrhunec predstavljajo prav ta album in njegove hkratne koncertne predstavitve s Symmetric Orchestra. »Boulevard de L'independance« ponuja še en kompetenten in nadvse prepričljiv odgovor na večno vprašanje: kako brez posiljevanja nadgraditi tradicijo, da bo ubrano zavibrirala z duhom sodobnosti.
The Symmetric Orchestra so spreminjajoča se in zelo raznovrstna združba zahodnoafriških glasbenikov, ki se izvorno ob petkih zvečer zbirajo na odprtih »sešnih« v baru Hogon v malijski prestolnici Bamaku. Rezultat njihovega početja je zapeljiva mešanica plesne glasbe in glasbe tradicionalnih ansamblov, kakršna je tudi instrumentalna sestava orkestra. Simetričnost v nazivu, ki so ga prevzeli za to priložnost, predlagal pa ga je Toumani, izraža prav to: ravnotežje med tradicijo in sodobnostjo ter tudi med različnimi kulturnimi, glasbenimi in etničnimi ozadji sodelujočih v njem in skupno dediščino nekdanjega mandinškega imperija.
Prav to izkušnjo pa je uporabil Toumani Diabate pri uresničitvi svoje zamisli o orkestrski izvedbi posebej v ta namen pripravljenega repertoarja. Na takšno zvočno preprogo je vpel svoje improvizatorske veščine pri igranju na koro in manj znano glasbilo karignan. Toda namesto da bi se s koro kot virtuoz in glasbeni direktor projekta postavil v ospredje – kar smo pričakovali – jo je raje skril med zvoke drugih strunskih glasbil, predvsem različnih kitar in ngonijev, ter jo postavil v enakopraven dialog z balafonom. Pod njihovim preigravanjem pulzirajo ritmi številnih tolkal: ob dveh standardnih bobnarskih kompletih, okrepljenih s tradicionalnimi zahodnoafriškimi tolkali in ob vrsti tistih latinoameriškega porekla predvsem malega ansambla senegalskih sabarjev. Zraven je cel zbor pevk in pevcev; v devetih skladbah se izmenja kar pet prvih glasov - med bolj ali manj nepoznanimi izstopa Kasse Mady Diabate - ostali pa skrbijo za vokalna ozadja. In ne nazadnje: zvok tega albuma zaokrožuje udarna pihalno-trobilna sekcija pod vodstvom znanega »funkerja« Pee Wee Ellisa, ki je tudi poskrbel za ustrezne aranžmaje ter ne tako opazna, a ves čas prisotna godalna pod vodstvom Simona Halla, ki je tudi opravil aranžiranje tega dela partitur za orkester.
Seveda ni tako v vseh devetih skladbah, zasedba orkestra se spreminja, a kratka statistika pove, da šteje jedro “The Symmetric Orchestra”, t.j. tistih, ki se pojavijo v vseh skladbah, 22 ljudi, ki jim je treba prišteti še kakšnih 11 pevk in pevcev, pri izvedbi posameznih skladb pa se jim je pridružil še kakšen glasbenik; devet člansko trobilno-pihalno in šest člansko godalno sekcijo pa so orkestru dodali umetno, v studiu. Tako ali drugače je torej slišati kar 51 glasbenic in glasbenikov; kar že zelo spominja na lani izdani projekt Thiona Secka »Orientation«, a ob upoštevanju bistvene razlike med njima, ki zadeva na način sodelovanja in trajanje nastajanja. Zanimivo je, da je med sodelujočimi glasbeniki zelo malo znanih imen. Ob že omenjenem Kasseju Madyju Diabateje prepoznamo z mednarodnega prizorišča samo še basista Etienna M'bapeja, pa senegalska brata Faye iz tolkalske sekcije Le Super Etoile Youssouja N'dourja. Vsekakor pa velja omeniti vsaj še prvega kitarista Fanto Madyja Kouyateja, balafonista Fodeja Lassano Diabateja ter dva igralca na ngoni Adamo Tounkaro in Bassekouja Kouyateja.
Izvedeni repertoar je zmes Toumanijevih lastnih skladb in njegovih priredb tradicionalnega gradiva, pri čemer so mu občasno pomagali še posameznih sodelujoči v orkestru. Uvodna skladba, ki ste jo že slišali, je nastala tako, da je Toumani uglasbil pesem, ki jo je napisal pevec Soumaila Kanoute in je v resnici hvalnica njemu samemu; zato tudi ima preprost naslov »Toumani«. Sledi ji naslovna in zanimivo tudi najkrajša na albumu »Boulevard de L'independance«, ki je – presenetljivo – predelava tradicionalne skladbe. Toumanijeva »Ya fama« je morda najbolj udarna skladba albuma, pravi potencialni hit, ki v svoji poanti slavi Afriko. V njej izstopa medigra kore in električne kitare ter seveda glas Kaseja Madyja Diabateja, ki jo odpoje. »Mali sadio« je še en tradicionalen komad v Toumanijevi preobleki, prenovljeno besedilo pa je prispeval pevec Mangala Camara, ki ga tudi odpoje. Naslednji Toumanijev avtorski prispevek je zelo latino, »salsa« ubrana »Africa Challenge« s poudarjenim »brass« poantiranjem. To boste lahko najprej slišali v nadaljevanju, potem bomo preskočili dve priredbi tradicionalnih skladb ter zaključili z dvema preostalima: s še eno priredbo »Tapha niang« – besedilo in glas zanjo je prispeval Moussa Diabate (izg. musa dijabate') in z edino avtorsko skladbo na tem albumu, ki je ni podpisal samo Toumani »Single«.

Odpoved: »Tokrat ste lahko slišali sedem od devetih skladb z izbornega zadnjega albuma gambijsko malijskega mojstra igranja na koro Toumanija Diabateja »Boulevard de L'independance« v izvedbi njegovega The Symmetric Orchestra. Album je izšel v prvi polovici letošnjega leta pri londonski založbi World Circuit.«

pripravil Zoran Pistotnik


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=10112