Glasba

... May Break My Bones But Names Will Never Hurt Me" (Revenant,2001) - Vplivi zgodnjega minimalizma, primitivne rokerske in folklorne korenine, vzhodnjaške svobodne forme, misticizem in vzneseni napevi, ognjevitost svobodnjaškega jazza in psihedelični improvizirani tripi. Gre za zasedbo, o kateri Sonic Youth glasno trdijo: ''Največji bend vseh časov v zgodovini univerzuma'' …

THE NO NECK BLUES BAND: STICKS AND STONES MAY BREAK MY BONES BUT NAMES WILL NEVER HURT ME
(Revenant, 2001)

Dandanes, ko v svetu glasbe vlada polucija gromozanske industrije, ki vase vleče in odkupuje tudi neodvisno produkcijo, je prav neverjetno, da obstajajo zasedbe, kot je The No Neck Blues Band, povsem skregane s tržno logiko in prijemi, ki vladajo na trgu godb. Misteriozni kolektiv glasbenikov, ki se ohlapno zbirajo in snujejo nekomformistično godbeno zaroto skupaj, namreč trmasto vztraja v anonimnosti. S tem izpostavljajo bistveno komponento glasbe kot umetniške forme; namreč izključno zvočno podobo, brez idolizirane podobe. Skupaj je sedaj nestalni oktet iz Manhattna izdal že kar nekaj plošč in koncertnih posnetkov, vendar v obskurnih različicah in perverzno malih tiražah. Kulten status zasedbe se širi tudi preko zvočnih tkiv, ki jih No Neck Blues Band pletejo skupaj; vplivi zgodnjega minimalizma, primitivne rokerske in folklorne korenine, vzhodnjaške svobodne forme, misticizem in vzneseni napevi, ognjevitost svobodnjaškega jazza in psihedelični improvizirani tripi. Čeravno je plošča izšla v lanskem decembru pri založbi pokojnega strunarja Johna Faheya, je po mojem mnenju nujna v Tolpi Bumov. Tako bo glasba, ki je prvič postala ''bolj javna dobrina'', kot vsi prejšnji izdelki te bande zazvenela tudi v našem ušesju. Konec koncev gre za zasedbo, o kateri Sonic Youth glasno trdijo: ''Največji bend vseh časov v zgodovini univerzuma'' …