Politika> OFF Program

... Busheva nova strategija za Irak priznava napake, popravilo jih bo dodatnih 21.000 vojakov ...

... Daniel Ortega zaprisegel kot novi predsednik Nikaragve ...

... nekdanji etiopski diktator Mengitsu Haile Miriam za genocid obsojen na dosmrtno ječo ...

... protesti ob peti obletnici vojaškega taborišča v Guantanamu ...

Upokojen britanski major Paddy Roy Bates se je pred 40 leti, naveličan življenja pod suverenostjo britanske kraljice, odločil ustanoviti svojo državo. Sedem morskih milj od vzhodne angleške obale je našel zapuščeno kovinsko ploščad, ki je med drugo svetovno vojno služila zračni obrambi, po padcu nacizma pa jo je britanska vojska odpisala. Ker se je odpisan objekt nahajal zunaj teritorialnih voda kraljevine in si nihče drug ni lastil suverenosti nad njim, je to za Batesa lahko predstavljalo teritorij za novoustanovljeno kneževino Sealand.

Z družino je začel dinastijo v najmanjši državi na svetu, ki z lastnimi potnimi listi, denarno valuto, znamkami in zastavo domnevno izpolnjuje vse mednarodne zahteve za državnost. Na tem je vztrajal tudi po tem, ko je leta 1987 Velika Britanija razširila svoje teritorialne vode na 12 morskih milj. Sealand ima celo svoj nogomenti klub, internetno podjetje in majhno kapelico. Čeprav je seveda nobena druga članica mednarodne skupnosti ni priznala, je kneževina Sealand dobrih štirideset let vztrajala kot družinska mini davčna oaza na dobrih 900 kvadratnih metrih. Državno glavarstvo je prevzel Paddyjev sin Michael in nadaljvel z očetovo vizijo.

Navkljub pogumni obrambi pred zunanjimi vdori – poleg neuspelega poskusa britanske mornarice je ploščad napadla tudi skupina nemških in nizozemskih poslovnežev – se je princ Michael naposled odločil, da svojo državo proda. Nepremičninski agenti vrednost objekta brez tečnih sosedov in z neokrnjenim pogledom na morje ocenjujejo na okoli milijardo evrov.

Vi pa poslušate v izjemnih primerih državotvornosti naklonjen OFF Program Radia Študent!

Ameriški predsednik Bush je v težko pričakovanem, a povsem nepresenetljivem nagovoru svojih državljanov razglasil novo strategijo za Irak. Pri tem je napovedal napotitev dobrih 21.000 novih vojakov v državo, večinoma v okolico Bagdada in krepitev iraških varnostnih sil. Po pričakovanjih pa je zavrnil predloge Bakerjeve komisije, ki je vztrajala, da je za umiritev v regiji nujno sodelovanje z Iranom in Sirijo. Prav nasprotno: obljubil je uničenje iranskih in sirskih mrež in skupin, ki delujejo v državi. To obljubo je začel uresničevati kar takoj, o čemer nam bo več povedal Erik Valenčič, ki se nahaja na kraju dogodka.

//////////////////////////////////////////////////////

Bush je v govoru priznal, da je v Iraku prišlo do številnih napak, da je situacija nesprejemljiva in da je odgovornost za to popolnoma njegova. Hkrati je precedenčno ameriške državljane prosil za žrtve v vojni proti terorizmu: teh je bilo dosedaj že čez 3000. Obljubil je tudi milijardo dolarjev pomoči za obnovo in gospodarsko pomoč Iraku. Če se to zdi veliko, gre opozoriti, da je ameriška administracija tam do sedaj porabila že 400 milijard dolarjev, ki pa so bili seveda porabljeni v druge namene.

Samo nekaj ur po zaprisegi venezuelskega predsednika Huga Chaveza je podobne obljube svojim državljanom izrekel tudi novi predsednik Nikaragve Daniel Ortega. Sandinistični voditelj, ki je državi predsedoval v 80-ih letih in že takrat močno najedal živce ameriški administraciji, obljublja vlado narodne sprave v državi, kjer tri četrtine prebivalstva živi pod pragom revščine. Čeprav Ortego podpirata bolivijski Morales in venezuelski Chavez, se sam rahlo distancira od njunih ekstremnih socialističnih eksperimentov, a se je med zaprisego vseeno poklonil starosti latinskoameriškega revolucionarizma, Fidelu Castru.

Starosta manj revolucionarne sorte, bivši etiopski diktator Mengistu Haile Meriam, ki je tej vzhodnoafriški z rdečim terorjem vladal v 70-ih in 80-ih letih, je dočakal obsodbo dosmrtne ječe za genocid. Etiopsko sodišče ga je v sodnem postopki, ki traja že 12 let, obsodilo tudi umora, nezakonitega zapiranja ljudi in prilaščanja tuje lastnine v političnih čistkah domnevnih protirevolucionarjev v obdobju rdečega terorja po vojaškem udaru. Mengitsu-ju je bilo sojeno v odsotnosti, saj se že od poraza leta 1991 skriva v Zimbabveju, kjer mu zaščito nudi predsednik Robert Mugabe in obljublja, da ga ne bo predal nazaj Etiopiji.

V bližini ameriškega vojaškega oporišča v Guantanamu na Kubi se ob peti obletnici dneva, ko je vlada ZDA tja zaprla prvih 20 terorističnih osumljencev, zbirajo sorodniki okoli 400 zapornikov, ki so še vedno brez obtožb zaprti v novih, klimatiziranih poslopjih tega taborišča. Med protestniki so tudi bivši zaporniki, ki so bili po več letih izpuščeni brez obtožbe, opravičila, kaj šele odškodnine. Podobne proteste organizirajo društva za državljanske pravice po vsem svetu. Problematiko nam je opisala Alenka Jerše iz slovenskega Amnesty International.

//////////////////////////////////////////////////////

Popoldne se bo sestal izolski občinski svet, da ugotovi rezultat županskih volitev, ki naj bi bil po sklepu občinske volilne komisije sedaj naklonjen Tomislavu Klokočovniku. Po mnenju kandidatke Brede Pečan je sklic seje nelegalen, saj bi morali svetniki počakati 48 ur od razglasitve sklepa, kar bi njej dalo zakonsko določen čas za pritožbo. No, pritožbo je vseeno vložila, več o njej pa nam bo povedla županska kandidatka sama:

//////////////////////////////////////////////////////

OFF je napletla Maja, sledi Terminal Iva Podržaja.