 Glasba> Cigule miguleNedelja, 14.1.´06: NEJASNOSTI IN NASPROTJA V LJUDSKIH PESMIH
Nedelja, 14. 1. 2007
avtor/ica: david
Ljudje dojemamo in vrednotimo glasbo praviloma na podlagi lastnih izkušenj, ki izvirajo iz družbe v kateri živimo. Zavoljo tovrstne omejene perspektive zato pogostoma ne razumemo in včasih tudi ne sprejemamo glasbe iz drugih kultur in s tem seveda tudi samih teh ljudi in njihovih načinov življenja. Druga kultura oziroma »drugi« so lahko ločeni od nas bodisi geografsko, torej kulturno in/ali etnično, lahko pa tudi socialno, iz drugega družbenega razreda ali podkulture ali nenazadnje zgodovinsko, torej kultura ali glasba iz nekega drugega preteklega obdobja. Pri tem smo lahko, če jo ne razumemo nestrpni seveda tudi do lastne kulture in tradicije... (v celoti...)
Radio študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 13.1.2006, ob 14.00
NEJASNOSTI IN NASPROTJA V LJUDSKIH PESMIH
Ljudje dojemamo in vrednotimo glasbo praviloma na podlagi lastnih izkušenj, ki izvirajo iz družbe v kateri živimo. Zavoljo tovrstne omejene perspektive zato pogostoma ne razumemo in včasih tudi ne sprejemamo glasbe iz drugih kultur in s tem seveda tudi samih teh ljudi in njihovih načinov življenja. Druga kultura oziroma »drugi« so lahko ločeni od nas bodisi geografsko, torej kulturno in/ali etnično, lahko pa tudi socialno, iz drugega družbenega razreda ali podkulture ali nenazadnje zgodovinsko, torej kultura ali glasba iz nekega drugega preteklega obdobja. Pri tem smo lahko, če jo ne razumemo nestrpni seveda tudi do lastne kulture in tradicije.
Prvi razlog nerazumevanja druge kulture in glasbe je lahko torej naša subjektivna omejenost, egocentrizem. Drugi razlog za nerazumevanje je lahko nerazumevanje njenih vrednot, običajev, družbenih norm in okoliščin, do katerih lahko pridemo večinoma skozi etnografske, antropološke in sociološke študije ali tudi skozi njihovo predstavljanje v medijih. Tretji razlog za nerazumevanje določenih kulturnih oblik, recimo ljudskih pesmi, pa je lahko njihova pomenska nerazumljivost, ki je hkrati specifika ljudske pesmi nasploh.
Ljudske pesmi namreč potujejo od človeka do človeka, skozi čas iz roda v rod, tokom tega procesa pa se izvorni pomeni, ki so nemalokrat povezani z resničnimi dogodki izgubijo. Besede se zamenjajo z drugimi, določene kitice se izpustijo, v pesmi se lahko pritihotapijo tudi novi pomeni in nove kitice. Ljudska pesem, ki je šla skozi tovrsten proces je lahko potemtakem zgolj fragment, ki ga lahko le stežka rekonstruiramo.
Zelo stara slovenska ljudska pesem Dekle je pralo srajčki dve nam je lahko nerazumljiva zaradi vseh že opisanih razlogov. V pesmi se odražajo starodavna družbena merila, norme in običaji, saj se v njej odraža vrednota, po kateri je brat za sestro bolj vreden in pomemben od njenega ljubega. Po starodavnih običajih je imel namreč brat nad sestro, če je postala vdova in njenimi otroci popolno oblast (t.i. avunkulat) in ji je celo lahko izbral novega moža. Pesem Dekle je pralo srajčki dve pa je tudi polna vzročno-posledičnih nejasnosti, saj ne vemo natanko zakaj fant odseka dekletu glavo. Fant je bil lahko na služenju vojaškega roka, ki je včasih trajal po sedem ali celo štirinajst let, in ga dekle po vrnitvi ni prepoznalo. Mogoče ji je brat medtem našel že drugega moža? Tega ne izvemo, čeprav na to ali kaj podobnega kaže morala pesmi iz zadnje kitice, ki pravi, da to doleti tisto, ki ljubi »fante tri«.
Tovrstne nejasnosti in transformacijski procesi posameznih pesmi pa pripeljejo tudi do vsebinskih nasprotij pesmi, saj se pri pesmi Dekle je pralo srajčki dve ob žalostnem in tragičnem besedilu po vsaki kitici pojavlja in pripeva vesel refren.
CDFO 219 (CD Slovenske ljudske pesmi-pripovedne - IV.; Glasbeno-narodopisni inštitut, ZRC SAZU) – št. 10 (3:43)
Pripravil David
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=10854
|