Politika> OFF Program

… Varnostni svet zaskrbljen zaradi zajetih britanskih vojakov v Iranu …

… Združene države skušajo pomiriti Rusijo in predlagajo okrepljeno vojaško sodelovanje …

… Zunanji ministri Evropske unije o Srbiji in Kosovu …

… Izraelski premier Olmert pozdravlja novo mirovno pobudo arabskih držav …

… V Čilu aretirali skoraj petsto ljudi zaradi protestov in spopadov s policijo …


OFF NAPOVEDNIK

Obeležujemo šestindvajseto obletnico neuspelega atentata na takratnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Tridesetega marca, leta 1981, je John Hinckley Junior pred hotelom v Washingtonu v prsi ustrelil heroja republikanskega volilnega telesa, ki je napad sicer preživel. Bivši hollywoodski igralec, ki je bil dovolj primeren, da ga postavijo na predsedniški prestol, je bil znan po strogi konzervativnosti, njegovi pristaši pa ga imajo celo za človeka, ki je malodane lastnoročno uničil Vzhodni blok. Uničil je, kot se za ameriškega voditelja spodobi, tudi ameriško zdravstvo, v nebo pa je povzdignil ameriški dolg.

Ronalda Reagana se spominjajo še posebej v Centralni Ameriki, kjer so Združene države agresivno in seveda absolutno nezakonito posegale v notranje zadeve tamkajšnjih držav. Še posebej izstopa primer Granade, katero so napadle sile ZDA, za izgovor pa so navedli slavno Monroejevo doktrino iz devetnajstega stoletja. Sam Reagan se s takimi zlobnimi opazkami seveda ne bi strinjal. Poslušajmo, kaj si je o vlogi ZDA v svetu mislil sam Reagan:

/////////////////////////////////////////////////////

Ronald Reagan je poskus atentata na današnji dan sicer preživel, uspešno pa je umrl petega junija 2004.

Berete nesposobnim atentatorjem nenaklonjeni OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Varnostni svet izraža zaskrbljenost zaradi britanskih mornarjev, ki jih je zajela iranska republikanska garda. Mornarji še vedno niso na prostosti, Varnostni svet pa je iransko vlado pozval, naj omogoči dostop diplomatskih predstavnikov do ujetnikov. Veliki Britaniji zgolj zaskrbljenost Varnostnega sveta ni dovolj in pričakuje kaj bolj odločnega. Iran trdi, da so bili mornarji zajeti v iranskih vodah, Britanci seveda nasprotujejo, vendar dokazov ni in ni. Medtem pa je iranska televizija zavrtela posnetek enega izmed mornarjev, ki se Irancem opravičuje za nedovoljen vstop v iranske vode. Nemški zunanji minister, Frank-Walter Steinmeier, je na srečanju v Bremnu dejal, da je samoumevno, da bo EU izrazila solidarnost z Londonom.

Srečanja zunanjih ministrov EU v Bremnu se bo udeležil tudi Dimitrij Rupel. Napoveduje se neformalno vzdušje, v katerem bodo skušale države članice priti do enotnega stališča glede končnega predloga Martija Ahtisaarija, odposlanca Združenih narodov za pogajanja o Kosovu. Klepetali bodo tudi nasplošno o Srbiji. Na februarskem zasedanju so sklenili, da podpirajo obnovitev pogajanj, vendar mora nova srbska vlada, ki mimogrede še ni oblikovana, sprejeti konkretne in učinkovite ukrepe v sodelovanju s Haagom. Komisar za širitev širi optimizem, da bo v tem primeru Srbija lahko postala kandidatka že leta 2008.

Srbijo pri vprašanju Kosova vsaj načeloma konstantno podpira le Rusija, ki pa ima polno skrbi tudi na drugi fronti. Tako močno negoduje zaradi načrta ameriške vojske, da na Poljskem in Češkem postavi protiraketni ščit. George Bush je že klical Putina in ga po telefonu skušal pomiriti, ZDA pa skušajo sedaj jezo Rusije omiliti s predlogom za okrepljeno vojaško sodelovanje na področju protiraketne obrambe. Rusija sicer namero postavitve prestreznih raket v vzhodni Evropi vidi kot ustrahovanje, ZDA pa vztraja pri tem, da so rakete izključno obrambne narave.

Svoje rakete postavlja tudi Japonska. Tako so v bližini Tokia prvič postavili mobilni obrambni raketni sistem za obrambo prestolnice v primeru raketnega napada. Postavitev naj bi bila odgovor na potencialno nevarnost Severne Koreje, je pa tudi zgolj prva faza širšega obrambnega načrta Japonske, ki se vedno bolj in bolj militarizira. Prav zato se pojavljajo nasprotovanja, saj je Japonska še vedno, od druge svetovne vojne naprej, vsaj na papirju zapriseženo pacifistična država. Japonska čedalje bolj sodeluje z ameriško vojsko, tako ni čudno, da so pacifistični japonski vojaki prisotni tudi v Iraku.

O miru se govori tudi na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier Ehud Olmert je pozdravil novo mirovno pobudo arabski držav, označil jo je celo za revolucionarno spremembo. Arabski voditelji so ob koncu dvodnevnega vrha Arabske Lige v Riadu sprejeli resolucijo, v kateri Izrael pozivajo, naj pristane na obnovo mirovnih pogajanj s Palestinci. Prav tako bi arabske države priznale Izrael v zameno za njegov umik na meje pred šestdnevno vojno leta 1967. Vendar pa Olmert kategorično zavrača kakršno koli vračanje palestinskih beguncev v Izrael, ne glede na število.

V Čilu je bilo aretiranih skoraj petsto ljudi v izgredih med policijo in večinoma študentskimi protestniki. Razlog za protest, ki je že vsakoletni dogodek, je dan mladih borcev, ko se spominjajo protestov leta 1985, v katerih sta umrla dva študenta. Protestniki so tokrat zahtevali boljši javni prevoz. Protesti so se začeli v središču prestolnice, ponoči pa so se razširili tudi v revne soseščine. Prišlo je celo do streljanja med protestniki in policijo, vendar o žrtvah še ni poročil.

Neke vrste protest se odvija tudi čisto blizu nas, in sicer v bližini Benetk. Gre za vrsto predavanj in drugih dogodkov, ki se jih bo udeležil tudi naš sodelavec Mitja Svete, ki je za Radio Študent povedal tole:

/////////////////////////////////////////////////////

Koliko ljudi pa se bo po pričakovanjih udeležilo tega srečanja?

/////////////////////////////////////////////////////

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se je na današnji novinarski konferenci odzvala na predloge strateškega sveta za gospodarski razvoj pri predsedniku vlade. Svoje stališče do novih idej oblasti je za nas pojasnil Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

/////////////////////////////////////////////////////

V Makedoniji so priča podobnim strokovnim prijemom, ki so v Sloveniji bolj intenzivno prisotni zadnji dve leti. V Bitoli želijo namreč uprizoriti predstavo ”Tito, izbrani diagrami hrepenenja” po delu Slobodana Šnajderja, vendar se pojavlja cel kup težav. Več o zadevi nam je povedala Urška Komino, predstavnica za odnose z javnostjo kulturnega društva B51, ki je soproducent omenjene predstave:

/////////////////////////////////////////////////////