Glasba> RŠ koncert

Nemškega starosto evropskega »freejazza« Petra Brötzmanna poznamo že iz nepregledno raznovrstnih glasbenih situacij in kombinacij, pa tudi njegovega tenteta smo se že kar dodobra naposlušali; oboje tako koncertno kot še obilneje s plošč. A vseeno je tole, s čimer se soočamo tokrat, v njegovem opusu nekaj posebnega. Seveda ne zaradi tega, ker bomo poslušali koncertni posnetek oz. natančneje, kombinacijo dveh posnetkov, nastalih na nastopih v dveh zaporednih večerih v okviru The Chicago Humanities Festival 5. in 6. novembra 2004. Kar obsežen del njegove diskografije sestavljajo ravno plošče s koncertnimi posnetki. Tokrat pa se je odločil, da to ne bo samo koncert, pač pa še pesniški recital, oziroma, še bolj točno, zvočno literarni spektakel. Njegovemu evro-ameriškemu čikaškemu tentetu bolj ali manj enake zasedbe kot smo je že vajeni, se je pridružil še (tokrat) recitator Mike Pearson (v celoti!) ...

* Nemškega starosto evropskega »freejazza«, pihalca in skladatelja, vodje številnih vidnih zasedb in pobudnika vsaj enako številnih pomembnih avtorskih projektov in ustvarjalnih sodelovanj Petra Brötzmanna na tem mestu zagotovo ni treba posebej predstavljati. Tudi sicer bi bilo povzemanje njegove dosedanje bogate glasbene kariere preobilen zalogaj za tole priložnost. Poznamo ga že dolgo iz nepregledno raznovrstnih glasbenih situacij in kombinacij, pa tudi iz njegovega tenteta. Če že ne njegove najbolj ambiciozne, pa zagotovo najbolj zrele zasedbe do zdaj smo se že kar dodobra naposlušali: tako koncertno kot še obilneje s plošč.

A vseeno je tole, s čimer se soočamo tokrat, v njegovem opusu nekaj posebnega. Seveda ne zaradi tega, ker bomo poslušali koncertni posnetek. Kar obsežen del njegove diskografije sestavljajo prav plošče s koncertnimi posnetki. Tokrat pa se je odločil, da to ne bo samo koncert, pač pa še pesniški recital oziroma natančneje: zvočno literarni spektakel. Njegovemu evro-ameriškemu čikaškemu tentetu bolj ali manj enake zasedbe, kot smo je že vajeni, se je pridružil še (tokrat) recitator Mike Pearson. Ta je v več kot uro dolgo tridelno Brötzmannovo kompozicijo, pri pripravi katere mu je v uvodnem delu avtorsko asistiral Fred Lonberg-Holm, z naslovom, kot ga ima tudi album – torej »Be Music, Night« - vpletel poemo istega naslova pokojnega ameriškega pesnika Kennetha Patchena. Jasno, da gre zato pri vsem skupaj za glasbeni »homage« temu velikanu sodobne ameriške poezije. Kako se vse skupaj sliši, se boste seveda lahko prepričali v nadaljevanju nocojšnjega programa RŠ.

To, kar boste poslušali, je sicer kombinacija dveh posnetkov, nastalih 5. in 6. novembra 2004, torej v dveh zaporednih večerih, na nastopih v okviru festivala The Chicago Humanities na prizorišču, poimenovanem »Wall to Wall«. Zanjo sta se odločila Brötzmann in Ken Vandermark potem, ko sta januarja 2005 dva dni v nekem čikaškem studiu poslušala, obdelovala in pripravljala posneto gradivo za izid. Album s tako pripravljeno tridelno skladbo je potem še istega leta izšel pri ameriški založbi Okkadisk – pri kateri so, če prav vem, izšle vse dosedanje tentetove plošče od legendarnega, leta 1998 izdanega trojnega prvenca. Brötzmann je sam oblikoval tudi njegovo podobo, tako da ta precej spominja na njegove zgodnejše »berlinske« plošče; torej tiste, ki jih je izdajal pri založbi FMP.

Kot že rečeno, je vsebina tega albuma le ena 65 minut trajajoča in v tri dele razdeljena kompozicija, navdahnjena s pesmijo Kennetha Patchena »Be Music, Night«. Njena razdelitev je zelo logična, po svoje celo shematska: krajšemu, 12-minutnemu uvodu sledi več kot 41 minut dolg osrednji del, temu pa še zaključni slabih 11 minut trajajoč iztek. Poleg samega Brötzmanna, ki je takrat uporabil klarinet in basovski klarinet ter altovski in tenorski saksofon, so bili pri njeni izvedbi zraven še standardni člani tenteta: pihalca Mats Gustafsson in Ken Vandermark, trobentač in altovski saksofonist Joe McPhee, trombonist Jeb Bishop, čelist Fred Lonberg-Holm, basist Kent Kessler ter bobnarja Paal Nilssen-Love in Michael Zerang. Pridružil pa se jim je še Mike Pearson in posodil svoj glas Patchenovi pesmi.

Poleg same odličnosti tega Brötzmannovega dela, v kateri lahko uživate naslednjo dobro uro, pa bo nocojšnje srečanje z naštetimi člani njegovega Chicago Tenteta zagotovo tudi primerna priprava na tisto, kar nas zelo kmalu še čaka. V okviru praznične evropske turneje ob desetletnici njihovega delovanja prihajajo The Peter Brötzmann Chicago Tenteta 5. junija na koncert v Cankarjev dom. Trdim, da obojega – nocojšnjega in omenjenega koncerta - ne gre zamuditi.

pripravil Zoran Pistotnik