Glasba> Tolpa bumov

Gvinejsko »koristično« navezo Ba Cissoko že kar dobro poznamo, saj so kmalu po izidu njihovega uspešnega prvenca »Sabolan« (Marabi, 2003) nastopili v programu »nigerskega polmesca« - predstavitve zahodnoafriške kulture v Ljubljani (2004). Potem, ko so v vmesnem času »kapilizirali« uspešnost prvenca z nastopi na vseh pomembnejših tovrstnih evropskih festivalih ter z gostovanji na drugih celinah, so se konec lanskega leta vrnili na prizorišče z nadaljevanjem, na katerega smo nestrpno čakali. Drugi album je vedno delikaten podvig, a v tem primeru je takoj jasno, da gre zares za nadaljevanje in razvoj. Lahko, da za koga tudi v napačno smer. A vsaj dvojega albumu ni mogoče odreči: domišljene zamisli in kompetentne izvedbe. Tisto, kar je bil »Electric Ladyland« Jimija Hendrixa ob svojem času za rock, je ta album za današnjo afriško popularno godbo. (več!)

* Stampedo dveh elektrificiranih kor na trdni ritmični podlagi ter ob sodelovanju raperjev, regejašev in drugih afro zvezdnikov v posameznih komadih, ki se izmenjujejo s tistimi, v katerih se sami Ba Cissoko potrjujejo v prepoznavni sodobni griotski poetiki, ponuja eno bolj kontraverznih plošč v afro ponudbi lanskega leta. Tako ne čudi, da je razklala strokovno javnost, a se je hkrati še nedavno tega, več kot pol leta po izidu, zadrževala na referenčnih lestvicah t.im. »svetovnih godb«. Zato je njena predstavitev ne glede na letnico še vedno zelo aktualna.

pripravil Zoran Pistotnik