Politika> Terminal

LIBERALI VS. NARODNJAKI, MILIJONTIČ
Četrtek, 18. 10. 2007

avtor/ica: Ivo


Medtem, ko vas predsedniški kandidati dolgočasijo z bolj ali manj uspešnimi poskusi šarmiranja izpod peres volilnih štabov, v katerih glavne besede nimajo politologi, ekonomisti, sociologi in filozofi, pač pa strokovnjaki za stike z javnostjo, se v Ljubljani pod pragom medijske hipereksponiranosti odvija vojna. Resda kulturna, resda v obliki predstave oziroma razstave in res je, da njena tematika sega desetletje v poldrugo preteklost. Kar pa ne pomeni, da predmet bitk v resnici ni aktualna politična stvarnost. V intervalu štirih dni sta si tako vzdolž stoletne fronte slovenskega političnega prostora iz oči v oči pogledali odprtje razstave v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in premiera predstave Raztrganci v Cankarjevem domu.


Medtem, ko vas predsedniški kandidati dolgočasijo z bolj ali manj uspešnimi poskusi šarmiranja izpod peres volilnih štabov, v katerih glavne besede nimajo politologi, ekonomisti, sociologi in filozofi, pač pa strokovnjaki za stike z javnostjo, se v Ljubljani pod pragom medijske hipereksponiranosti odvija vojna. Resda kulturna, resda v obliki predstave oziroma razstave in res je, da njena tematika sega desetletje v poldrugo preteklost. Kar pa ne pomeni, da predmet bitk v resnici ni aktualna politična stvarnost. V intervalu štirih dni sta si tako vzdolž stoletne fronte slovenskega političnega prostora iz oči v oči pogledali odprtje razstave v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in premiera predstave Raztrganci v Cankarjevem domu.

O razstavi Enotni v zmagi je prejšnji teden v Kultivatorju že izčrpno poročal Sunitski trikotnik smrti, zato dodajmo le nekaj opažanj, ki bodo skušala ilustrirati, zakaj menimo, da je namesto slavljene enotnosti v Muzeju novejše zgodovine predstavljen pamflet: 'reinterpretacija zgodovine in hard-core politikantski diskurz »tadesnih« - dedičev tiste polovice narodove substance, ki si prizadeva za humanistične dobrine kot so na primer prekvašenje izobraževalnega procesa z religioznimi nauki in vsakdanjega življenja z vrednotami kot so pohlevnost, zamerljivost in kozolec.'

Razstava domuje v dveh sobah. V prvi je večpredstavnostna postavitev, ki prikazuje spor Socialistične republike Slovenije s širšo domovino Jugoslavijo. Nekaj uniform slovenske Teritorialne obrambe, Jugoslovanske ljudske armade, relief Slovenije s prikazom premikov JLA po Sloveniji in glavna točka – filmček. Če v Muzej stopite z razdraženim želodcem vsled predvolilnih nebuloz, se vam zazdi, da je omenjeni filmski material pravzaprav propagandni prispevek vladajoče koalicije v podporo Lojzetu Peterletu. Režiser se je na vso moč potrudil izbrskati in umontirati prizore, v katerih omenjeni predsedniški kandidat pred petnajstimi leti z bolj košato brado ustanavlja državo Slovenijo. Če se zgodovinska pomembnost osebnosti meri s časom zastopanosti v filmskem prikazu, je podobno favoriziranje na delu tudi v primeru Jožeta Pučnika. Čeprav z meglenim citatom v slabi Slovenščini – »Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre«. Zgodba gre nekako takole: JLA je napadla Slovenijo, Janša, Pučnik in Peterle pa so jo z modro in junaško taktiko Teritorialne obrambe ubranili pred komunističnimi krvosesi. Menda se ne motimo, če ugotovimo, da v celotnem filmčku ni niti enega tistih prizorov, ki vas, dovolj stare, verjetno najbolj asociirajo na desetdnevno vojno – tiskovnih konferenc tedanjega ministra za informiranje, Jelka Kacina. A Kacin je danes opozicionar, pa še to luzer, ki je zafural LDS. Milan Kučan se pojavi dvakrat – z znamenitim govorom na predvečer osamosvojitve in čisto na začetku filma v vlogi predstavnika Slovenskemu bitju tako tuje komunistične partije. Med eksponati v prvi sobi je tudi plakat z opisom Teritorialne obrambe s sliko, glej ga zlomka, Janeza Janše, tedanjega obrambnega ministra in, da bo zadeva manj očitno pristranska, podoben prikaz Slovenske policije s fotko tedanjega ministra Bavčarja.

V drugi sobi je pregled nekaterih dejavnikov in dogodkov, ki so pripeljali do opevane osamosvojitve. A čutilom manj atraktivna postavitev – zgolj plakati s tekstom in fotografijami - avtomatično utone v bombastičnem filmu, čeprav je prav tu moč zaslediti, kaj je bilo tisto, kar je do vključitve v Evropsko unijo slovensko državo naredilo za absolutno politično samostojno, karkoli že to pomeni. Majniška deklaracija, štrajk v Litostroju, nacionalni program v Novi reviji in, zopet v službi načelne objektivnosti, zahteve Zveze socialistične mladine Slovenije, tednik Mladina, nova družbena gibanja, NSK in seveda vedno jezni Radio Študent.

A temu drugemu delu akterjev kot da bi šlo le za rušenje kobajagi komunistične diktature. Kot da emancipatornih in protietatističnih stališč ter zahtev po toleranci in nenasilju ne bi izražali v enaki meri tudi do slovenskih oblastnikov. Kljub temu, da sta predstavitev in selekcija materiala že sama po sebi dovolj problematična, zgodovinar Božo Repe ugotavlja, da je vprašljiv tudi kontekst razstave. Muzej novejše zgodovine Slovenije je namreč postal protikomunistična izložba. Njegov direktor, Jože Dežman, je po Repetovem mnenju v ostalih postavitvah nestrokovno sprešal Jugoslavijo in Slovenijo do konca petdesetih v amorfen totalitarizem, ki zanemarja, da je državni - ja, partijski – nadzor popuščal od razkola z Informbirojem, da je pritisk na Rimokatoliško cerkev od leta '53 močno popustil, da se je država odprla Zahodu in tako naprej. Ploskajmo torej županu Jankoviču, ki je razstavi odrekel gostoljubje na Ljubljanskem gradu, kjer bo Repe postavil nov pregled zgodovine Slovencev. Boj za preteklost je boj za sedanjost in prihodnost.

Fronta med liberali in narodnjaki je ta mesec na železniški progi Ljubljana-Trst. Lučaj od Tivolija je namreč v nedeljo protiudarec primitivizmu, zatohlosti, protimodernosti in klečeplazenju zadal Cankarjev dom. V režiji Sebastjana Horvata je Mestno gledališče Ptuj postavilo »Partizanski učni komad po drami Mateja Bora« Raztrganci. In kot da bi se razkadili temni profašistični oblaki, uvodoma dokumentarni posnetki prikažejo drugo plat zgodbe, nacistično okupacijo in genocidni načrt, kateremu so asistirali danes tako opevani domobranci, ki imajo v sprejemnici zgoraj omenjenega muzeja tudi svojo monografijo.

Horvat v intervjuju na sajtu Cankarjevega doma pravi, da
se predstava giblje v konfliktu med pragmatizmom – kar so bili domobranci - in humanostjo oziroma Osvobodilno fronto ter ugotavlja, da živimo v lažni veri, da ideologij ni več. Upanje, da je Dežmanov konstrukt le minljiva impotentna kozmetika, vliva dejstvo, da je med izvedbo v prizorih, ko so naši tolkli fašiste, bilo zaznati glasno podporo iz občinstva. Horvat aktualno napiči še bana Natlačna in prisotne dodatno zrajca s Partizanskim pevskim zborom. Priporočamo ponovitev tretjega novembra.

Floskula o komunajzarjih, ki nočejo končati državljanske vojne je le del projekcije konzervativcev, ki so trenutno na oblasti. Spor med narodnjaki in liberali, ki se je začel tako in tako prepozno, ko so se Slovenci izvili iz primeža nacionalne ogroženosti – konec devetnajstega stoletja – je v preobleki različnih združenj, strank in forumov še danes, milo rečeno, zelo živahen. Boj za pravičnost pa ne more biti zaključen, dokler uradno sodstvo pod današnjo oblastjo brani Rožmane in Bernike.

Slovenija ne more biti Finska, dokler ministrstvo za znanost vodi ena barbika. Novejša zgodovina Slovenije ne more biti kredibilna, dokler njen Muzej vodi karierist, ki je bil v času vodenja Gorenjskega muzeja podrepnik takrat vladajoče LDS, danes pa Janšev janičar. Ga je tako učil ata, nekdanji eksekutor jugoslovanske Varnostno obveščevalne službe? Slaba vest je res hudič.


Odpoved: Terminal je pripravil Ivo Poderžaj.








Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Terminal: z naslovom :"LIBERALI VS. NARODNJAKI, MILIJONTIČ" izpod prstov Iva Podržaja

Drogerija: z naslovom: "ibogain" izpod prstov Jankoviča

OFF Poročilo: "Vojne na Balkanu in novinarska odgovornost" izpod prstov MatejaŠ

Kultivator z naslovom "Enotni ali enoumni v zmagi? " izpod prstov ekipe "sunitski trikotnik smrti"

Okrogla miza Urh in Andraž s tremi predsedniškimi kandidati: Gaspari, Jelinčič in Krajnc

APR intervju I z naslovom "štirje ločeni intervjuji in poglobljena analiza o Kosovski problematiki, ki jo je pripravil Boris - vse v zvočni obliki!! "

APR Intervju II: "Kosovska problematika, zgodovina in politične alternative" izpod prstov BorisaV

Zeitgeist ekipe AinA z naslovom "Privatna vojska v Iraku ali kako se je divji zahod naselil v deželi naftnih vrelcev"

(tudi) vredno ogleda:

APR Intervju: Vladimir Vodusek

APR Intervju: Intervju s Fabrizijem Mosegujem o Hughu Chavezu

En azil prosim:Oddaja pod okriljem društva matafir na temo; Mladoletniki brez spremstva

Recenzija Urha in Erika filma Rambo 3. Celotna oddaja je na voljo v poslušljivi obliki












Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=13166