Politika> Terminal

zadnje poteze Ivana Janeza Janše
Četrtek, 15. 11. 2007

avtor/ica: Andrej Pavlišič

Levica opazuje
Ivan Janez Janša
Teden se je začel z razglasitvijo rezultatov predsedniških volitev, zaključil pa se bo z največjim shodom za delavske pravice v zadnjih letih. Pričakovati je bilo, da bosta ti dve temi v središču pozornosti. A obrnilo se je drugače. Premier Janez Janša je na volilni polom odgovoril z ofenzivo. Le nekaj mesecev po poetičnem recitalu o »barki, ki pluje po mirnem morju« je v trenutku, ko se politična razmerja spreminjajo v njegovo škodo, premier zagrozil z odstopom vlade in lansiral tezo o politični krizi. Odgovornost zanjo je naprtil parlamentarni opoziciji ter si nadel podobo mučenika, ki ga zlobne sile ne pustijo, da bi v miru delal za dobrobit Slovenije.



Teden se je začel z razglasitvijo rezultatov predsedniških volitev, zaključil pa se bo z največjim shodom za delavske pravice v zadnjih letih. Pričakovati je bilo, da bosta ti dve temi v središču pozornosti. A obrnilo se je drugače. Premier Janez Janša je na volilni polom odgovoril z ofenzivo. Le nekaj mesecev po poetičnem recitalu o »barki, ki pluje po mirnem morju« je v trenutku, ko se politična razmerja spreminjajo v njegovo škodo, premier zagrozil z odstopom vlade in lansiral tezo o politični krizi. Odgovornost zanjo je naprtil parlamentarni opoziciji ter si nadel podobo mučenika, ki ga zlobne sile ne pustijo, da bi v miru delal za dobrobit Slovenije.

Premierjeva poteza je v hipu zasenčila vse aktualne teme zadnjega časa, tudi šolsko reformo, boj za delavske pravice in inflacijo ter je vzpostavila neke vrste izredne razmere. Pri tej potezi ne gre za otročjo užaljenost spričo volilnega poraza in opozicijskih kritik, temveč za izraz premierove izjemne šibkosti. Hkrati pa tudi za odraz odločenosti, da to šibkost obrne v svojo prednost. Tukaj pa stvari zapustijo okvire lepotnih prerazporejanj znotraj politične elite in postanejo pomembne tudi za tiste, ki politike sicer ne enačimo s strankokracijo in imamo osebni interes po družbi, ki spoštuje drugačnost, svobodo, dostojanstvo in smo na bojni nogi z rasizmom, homofobijo in ostalimi oblikami izključevanja.

Resnična vsebina premierjeve izjave, češ da so »rezultati volitev slabi« je v tem, da so »rezultati za državo slabi«, da so se torej volivci in volivke odločili narobe. Tega pa niso storili nalašč, temveč so bili zavedeni s strani opozicijskih sil in mož v ozadju. Te premierjeve izjave pa volitvam odvzemajo legitimnost in s tem praktično suspendirajo demokracijo. Če bi premier izjavo dal kot predsednik stranke, ki meni, da »so volilni rezultati za njegovo stranko slabi«, potem ne bi bilo nič spornega. Ker pa je premier zavestno nastopal v imenu države, je njegovo izjavo potrebno razumeti kot pozo diktature. To pa niso več nedolžne stvari.

Premier se zaveda, da vlada izgublja na terenu medijske svobode, socialnega vprašanja, inflacije in privatizacijskega naskoka. Pod krinko izrednih razmer skuša zamenjati teren, na katerem se bije bitka za volivce. Njegove koordinate je že definiral: gre za znan diskurz o notranjih sovražnikih, o temnih silah v ozadju, o nagajanju nehvaležnih opozicijskih otročajev in zavedenem ljudstvu. Vlada ne more vladati, ker je žrtev zarote. Novinarske, sodniške, opozicijske. Nevarno pri igri zarot je, da tudi še tako spretnemu igralcu zadeve lahko uidejo izpod rok. Sezona lova na zarotnike je odprta. Kdo so oni? Opozicija, Romi, partizani, delavci, antiglobalisti, morda celo Židje?

Vendarle, ali se je zgodilo kaj takšnega, kar se ni zgodilo že kdaj prej? V resnici ne dosti. Izjava, da so »rezultati volitev slabi« je izraz tiste drže do demokracije, ki jo slovenska politična elita – najsi bo v tako imenovani desni, levi ali pikčasti preobleki – izrazito večinsko zastopa v odnosu do pravne države in človekovih pravic. Vse tri postavlja visoko na piedestal svojih vrednot, hkrati pa stalno dokazuje, da jih ne jemlje resno. Razume jih kot floskule, h katerim se v času volilnih ritualov zatečejo z namenom mobilizacije množic. Pot do premierjevega dvoma v demokracijo in mehke različice izrednih razmer je slovenska politična elita skupaj složno tlakovala dolga leta. Dovolj je omeniti kalvarijo izbrisanih in demontažo pravne države, ki jo je z nespoštovanjem odločb ustavnega sodišča vestno in v popolnem partnerstvu z desnico izvajala že prejšnja vlada. Ta se je odlikovala tudi z vojnim hujskaštvom v času napada na Irak in s praktično ukinitvijo javnega prostora za razpravo o pomembnih političnih vprašanjih - spomnimo na slovensko vstopanje v NATO. Ravno ti primeri oblastne arogance so odprli prostor za Janšev pohod na oblast. Hliniti presenečenje in zgroženost nad zadnjo premierjevo potezo bi bilo torej povsem nespodobno.

Opozicija ima v teh razmerah veliko odgovornost: ne sme pristati na igro, ki jo premier skuša vsiliti, torej na celotno zgodbo o izrednih razmerah in politični krizi. Če gospoda, ki se **zares** nadeja bližnjega naskoka na oblast, resno misli z idejo o demokratični Sloveniji, mora najprej spoznati, kako je sama pomagala vzpostavljati pogoje, v katerih so premierjevi manevri sploh možni. Le tako se bo namreč izognila ponovitvi iste napake. To pa bi za levico vključno z vsemi zaslužnimi upokojenci tipa Kučan ali povzpetniki karakterja Pahor pomenilo boleč korak. Končno bi morali jasno priznati, da so aktivno sodelovali pri demontaži demokracije, ki jo je aktualna vlada le logično nadgradila. Ključna simbolna točka tega obračuna same s sabo bi v tem primeru bili izbrisani. Dokler levica ne bo sposobna narediti tega koraka, bo zdrs v nov val fašizma pod taktirko tistih, ki jim oblast že polzi iz rok, povsem realna možnost, pred katero si ne gre zatiskati oči.

ODPOVED: Terminal je spisal Andrej Pavlišič.








Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala z nedeljskim zavarovalniškim referendumom

Terminal Ivo Poderžaj o današnjem dolgčasu, predsedniški kampanji in bizarnosti Peterletovih podpornikov

Intervju Boris se je pogovarjal z direktorico valencijske podružnice španske nevladne organizacije "Španska komisija za pomoč beguncem Saro Verdú

Zeitgeist Boris se je v Studiu Radia Študent pogovarjal s predsedniškim kandidatom Danilom Türkom

kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini

Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno

Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem

Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007










Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=13428