Kultura

Uroš Zupan, pesnik, prevajalec poezije in učitelj v Šoli kreativnega pisanja pri LUD-u Literatura ter urednik za poezijo pri Literaturi, je bil že drugič gost Trnovskih tercetov. Februarja 2007 je v KUD-u France Prešeren bral svojo poezijo in pritegnil pozornost nemaloštevilnega občinstva. Poslušali bomo del nastopa ... pesem Jan Plestenjak je žalosten in zamišljen (objavljena v zbirki Lokomotive, Beletrina, 2004).

Uroš Zupan - 2. del

Uroš Zupan je objavil pesniške zbirke:
- Sutre
- Reka
- Odpiranje delte
- Nasledstvo
- Drevo in vrabec (nove in izbrane pesmi)
- Nafta
- Lokomotive
- Jesensko listje

Zupan poezijo tudi prevaja, in sicer iz srbščine, hrvaščine in angleščine. Piše tudi eseje, jeseni 2007 je izdal novo knjigo esejev z naslovom Čitanka Panini (Mladinska knjiga, zbirka Kultura).

_____________________________________________________

Že v Nafti, šesti pesniški zbirki Uroša Zupana, je bila opazna skupina daljših pesmi narativnejše narave, ponekod z družbenokritično noto do nekega za pesnika aktualnega problema, ki se povečini nanaša na pesniško življenje. Pesmi, ki se dotikajo brezen in navideznih banalnosti življenja, ki so ponekod ubesedena jeza, ponekod ironija ali pa zafrkljiivost do realnosti, so se v Nafti zaključevale ali pa (za)nihale z umirjenostjo, spokojnostjo, krajšo poanto, mislijo ali spoznanjem. Prav te vrste pesmi so se od ostalih ločile po polju pesnikovega delovanja in premikanja, ki je horizontalno na liniji pesnik in pesniški subjekt ter družba, ki je seveda po pesniku skonstruirana in preferirana družba, to je prostor literarnega ustvarjanja in udejstvovanja v ožjem in širšem obsegu. Pesmi, grajene s fragmenti ali celimi zgodbicami (s končno poantno), so interakcija oziroma reakcija na literaturo, umetnost (slikarstvo) in obumetniško življenje (dnevna kritika, kanonizacija, literarna srečanja, akademska literarna zgodovina). To so momenti, ko pesnik prestopi hölderlinski stolp ali proseva iz njega, s čimer se zmanjšujeta izoliranost in samota pesnikove ekistence. Preprosta in jasna govorica kritičnih drž, začinjena z duhovitostjo in ironijo ter zafrkancijo, je past za bralca. Ker namreč pesnik stavi na sestop poezije s piedestala, hkrati pa lirski subjekt še vedno govori s privzdignjenega položaja, iznad množice. Tako pesnik še vedno vzdržuje vzvišen odnos do zahtevnejšega bralca, ki prepozna postavljene pasti. Na vsebinski ravni je še vedno prisotna vzvišena drža pesnika, druga past pa je, da nas neprestano postavlja pred preverjanje »njegovih« besed.

Poslušali bomo del nastopa Uroša Zupana na Trnovskih tercetih 2007.


Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.