»Hrvaška ´uZERPacija´ političnih vod severnega Jadrana« Petek, 4. 1. 2008 avtor/ica: klerik in Pizdurh
Ivu Sanadru – božji mir z njim – je uspelo to, kar do sedaj v samostojni Sloveniji še nikomur ni, namreč s sprejetjem Ekološke ribolovne cone – božji mir z njo – poenotiti politične stranke na sončni strani Alp. Te se vse po vrsti strinjajo, da gre pri ERC-ju – božji mir z njim - za nelegitimen poseg na naš teritorij in bojda kršitev nekega dokumenta iz leta 2004, ki ga je podpisal hrvaški državni sekretar Hido Biščević v Bruslju. V njem piše, da je pogoj za pristopanje Hrvaške k Evropski uniji ta, da ERC – božji mir z njim -, ne bo veljal za članice Evropske unije. Na kratko naj bi ERC – božji mir z njim - Hrvaški po mnenju njenih uradnih predstavnikov omogočil, da zaščiti svoj del Jadrana in kaznuje tiste, ki povzročajo ekološke katastrofe – v mislih imajo pretiran izplen rib in tankerje. Seveda pa nismo toliko naivni, da ne bi v vsej tej zadregi prepoznali predvsem meja političnih iger.
Ivu Sanadru – božji mir z njim – je uspelo to, kar do sedaj v samostojni Sloveniji še nikomur ni, namreč s sprejetjem Ekološke ribolovne cone – božji mir z njo – poenotiti politične stranke na sončni strani Alp. Te se vse po vrsti strinjajo, da gre pri ERC-ju – božji mir z njim - za nelegitimen poseg na naš teritorij in bojda kršitev nekega dokumenta iz leta 2004, ki ga je podpisal hrvaški državni sekretar Hido Biščević v Bruslju. V njem piše, da je pogoj za pristopanje Hrvaške k Evropski uniji ta, da ERC – božji mir z njim -, ne bo veljal za članice Evropske unije. Na kratko naj bi ERC – božji mir z njim - Hrvaški po mnenju njenih uradnih predstavnikov omogočil, da zaščiti svoj del Jadrana in kaznuje tiste, ki povzročajo ekološke katastrofe – v mislih imajo pretiran izplen rib in tankerje. Seveda pa nismo toliko naivni, da ne bi v vsej tej zadregi prepoznali predvsem meja političnih iger.
Ob tem je treba povedati, da je tako ERC pri nas popolnoma zasenčila politika in se sploh ne govori o ekologiji, ampak samo o teritoriju in se vprašanje še dodatno, če ne že v celoti, politizira. Pri nas vlada jeza in ihta, na Hrvaškem pa zmeda, saj še nimajo konstituiranega Sabora, da bi lahko o ERC-ju spet premislili, niti ne vedo, kaj je sedaj s tem jebenim dokumentom iz leta 2004. Ali je veljaven ali ne. Poslušajmo nedavni izsek iz osrednjih poročil na hrvaški televizijski postaji Nova. V prispevku poleg Sanaderja briljira še Tonči Tadič, bivši član ultradesničarske hrvatske stranke prava.
Kot rečeno, k razčiščevanju megle na Hrvaškem nič ne prispeva še vedno aktualni premier Ivo Sanader, ki je v zadnjih letih domačo javnost nenehno zavajal z raznimi datumi začetka uveljavitve ZERP-a, na trenutke mu niti ni bilo jasno, na koga se bo nanašal oziroma koga bo ZERP omejeval. Prisluhnite kolažu njegovih izjav iz let 2003, 2004, 2006 in 2007:
Vračamo se v Slovenijo, kjer med političnimi opcijami, kot smo izpostavili v uvodu, vlada poenotenje glede stališča, da so Hrvati izigrali Evropsko unijo, predvsem Italijo ter Slovenijo. Poslušajmo izjavo Katarine Kresal, predsednice LDS, takoj za njo pa bo svoje zgražanje povzel še Jožef Jerovšek iz SDS, sicer predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve:
Na domači politični sceni vendarle ne vlada konsenz glede tega, kako se je uradna Ljubljana odzvala na uveljavitev ZERP-a oziroma ERC-ja. Katarina Kresal:
Kako pa na kritike odgovarja Jožef Jerovšek, ki se je na začetku zmedel, ker smo v vprašanju uporabili besedo ZERP namesto ERC in je rekel kar ZERC?
Po medijih je govora o vsem drugem, razen o ekologiji ne, zato smo najprej za mnenje o ERC-ju povprašali člana Hrvaškega ekološkega društva in profesorja biologije, Milorada Mrakovčića.
In, ali lahko trenutni ERC omogoči ekološke izboljšave ter še, zakaj ne bi obstajala skupna slovensko-hrvaško-italijanska ekološka cona?
Navkljub temu pa profesor Mrakovčić v nadaljevanju pogovora vseeno pove, da bi bilo zaenkrat še najbolje, če bi mi skrbeli za svoj del Jadrana, oni za svoj in Italijani za svoje morje. Se pa ekologi tako na hrvaški kot na naši strani meje strinjajo, da je treba v ospredje zadnjih političnih tenzij poriniti vprašanje biološkega ekosistema jadranskega morja. Če se bo namreč plenjenje morskega bogastva še naprej nadaljevalo s takšno zavzetostjo in če politiki ne bodo videli preko svojih političnih vrtičkov, bo življenje v Jadranu že v parih letih resno ogroženo. Kultivator tako zaključujemo z izjavo Karla Lipiča, predsednika Ekoloških društev Slovenije.
ODPOVED: Kultivator sta pripravila vedno pridna Klerik in Pizdurh.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
