OFF neredov in pritiskov! Četrtek, 20. 3. 2008 avtor/ica: Boris V.
... Mineva pet let od začetka vojne proti Iraku ...
... Združene države bodo Kosovu dobavile orožje ...
... Protesti so se iz Tibeta razširili tudi na sosednji provinci ...
... Rupel v Izraelu kao podprl mirovni proces ...
OFF NAPOVEDNIK
Težko je razumljivo, zakaj Italijani redno in vsakič znova ne izvolijo Silvia Berlusconija. Silvio je izjemen človek. Ne samo, da se je že izkazal na vodilnem političnem mestu in Italiji še dodatno dvignil njen že tako izredno cenjen ugled, znan je tudi po svojih športnih ambicijah. Je namreč lastnik nogometnega kluba Milano. Po zadnjih objavljenih uradnih davčnih napovedih za leto 2006 pa je razvidno še, da je ta vodja italijanske desne sredine najbogatejši med italijanskimi politiki.
Silvio, ki - hvala bogu – zopet kandidira za italijanskega premierja, je za leto 2006 prijavil več kot 139 milijonov evrov, leto poprej pa veliko manj, le 28 milijonov. Berlusconi je nedosegljiv za finančne bednike, kot je recimo Daniela Santache iz desničarske stranke La Destra, ki je prijavila zgolj ubogih 237.665 evrov. Tretji je predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, ki ga ni bilo sram prijaviti za 233.195 evrov prihodkov. Silvio Berlusconi je tako še enkrat dokazal, da je edini pravi za vodenje velike Italije, saj le supermilijonarji vedo, kaj je dobro za gospodarstvo in ljudi. To navsezadnje dokazujejo tudi številke.
Berete finančno neobstoječi OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Od začetka vojne v Iraku bo nocoj minilo pet let. Uradne številke, ki naj bi prikazovale število žrtev na obeh straneh in finančne stroške vojne so seveda popolnoma nerealne, večinoma pa se vsi mediji osredotočajo zgolj na število umrlih na strani okupatorskih sil, ki naj bi jih bilo okoli štiri tisoč. Redko se poroča o iraških žrtvah, katerih število je najmanj stokratnik števila žrtev na strani svetlih borcev proti zlu. Razlogi za vojno so bili kot vedno doslej čisto drugačni kot tisti predstavljeni v main-stream medijih. Leta 1994, par let po prvi ameriško-iraški vojni, je Cheney takole utemeljeval razloge, zakaj niso zasedli Iraka že takrat:
Takrat je bilo 146 uradnih žrtev preveč, sedanjih štiri tisoč pač ne. Vendar prebivalci Združenih držav niso tako homogeni kot se jih rado predstavlja. Tako poročamo o protivojnih protestih v več mestih v Združenih državah, tako v New Yorku kot v Washingtonu in San Franciscu. Združene države pa vztrajno širijo svoj vpliv tudi na Balkan. Tako bodo Kosovu dobavile orožje, ki naj bi po besedah ameriške administracije prispevalo k varnosti ZDA in svetovnemu miru. V Washingtonu opozarjajo na to, da ima lahko Kosovo po Ahtisaarijevem načrtu le 2500 lahko oboroženih mož. ZDA pa imajo na Kosovu eno od svojih največjih vojaških baz Camp Bondsteel z nekajkrat večjo vojaško prisotnostjo kot jo dopuščajo Kosovu.
Vojaška prisotnost, kitajska namreč, se vztrajno povečuje tudi v Tibetu. Razmere tam naj bi se zaradi tega sicer umirjale, protivladni protesti pa so zajeli že dve sosednji pokrajini Sečuan in Gansu, kar priznava tudi kitajska tiskovna agencija. Kitajske oblasti trdijo, da so zaradi protestov v tibetanski prestolnici Lhasi aretirale štiriindvajset ljudi, predalo pa naj bi se jih še sto sedemdeset. Nič kaj navdušeno ni kitajsko zunanje ministrstvo nad napovedanim srečanjem med Dalajlamo in britanskim premierom Gordonom Brownom, ki ga je Kitajska že pozvala, naj ne izkaže podpore Dalajlami. Baje pa naj bi kitajske oblasti iz Tibeta izgnale tudi dva zadnja tuja novinarja, oba Nemca. Od slovenskih političnih strank se je vidno do problema opredelila le Stranka mladih Slovenije, govorili smo z njenim predsednikom Darkom Kranjcem:
Zasluge za umiritev konfliktov po svetu bi rad imel tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je kot predsedujoči Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu v Izraelu. Sestal se je s predsednikom Peresom in ponovil deklarativno podporo Evropske unije mirovnemu procesu med Izraelci in Palestinci. Govora je bilo o gospodarskem razvoju v regiji, beseda pa je nanesla tudi na Iran in njegov jedrski razvoj. Rupel je dejal, da želi ob tem obisku vlivati zmernost in treznost. Še dobro, da z njim ni potoval minister za kulturo, Vasko Simoniti.
Je bil pa Vasko Simoniti v centru dogajanja vsaj doma, in to v pogovoru s predstavniki International Press Institute oziroma IPI, ki so prišli včeraj v Slovenijo, da bi s politiki in strokovnjaki na medijskem področju govorili o vladnih pritiskih na medije. Novembra lani je IPI že ugotovil, da bi bilo nujno potrebno ustanoviti neodvisno komisijo, ki bi celovito raziskala to zadevo. Govorili smo s Colinom Petersom iz IPIja, ki je s kolegi obiskal Slovenijo, in ga vprašali za razloge obiska:
Izjavo Colina Petersa o njihovih ugotovitvah boste lahko slišali v KROFF-u. O medijskih pritiskih v Sloveniji je veliko govoril Blaža Zgaga, eden izmed pobudnikov slavne novinarske peticije proti vladnim pritiskom na medije, ki je bil donedavnega novinar Večera, vendar je podal odpoved. Kot pravi sam Zgaga, dodaten komentar ni potreben, saj naj bi odpoved povedala več o stanju na Večeru kot razne izjave.
