Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz

Glasba> RŠ recenzija

Garage Explosion Foreplay !!!
Sobota, 12. 4. 2008
avtor/ica: Recky

Igor Pavkovič- Recky recenzira uvodno ljubljansko r'n'r predigro Garage Explosion festivala ... (v celoti!)

REKIJEVA RECENZIJA ČETRTKOVE PREDIGRE GARAGE EXPLOSION-a 2008 V MENZI

* Čeprav Maribor ne slovi kot mesto, ki bi bilo posebej naklonjeno eksplozivnim podtalnim rokerskim praksam, se tam predvsem po zaslugi entuziazma ekipe zbrane okoli Muškat Hamburg plemena, že četrtič odvija festival Garage Explosion. Festival, katerega domovanje sodi v prostore dvorane Gustaf mariborske Pekarne, je z leti počasi presegel svoje lokalne okvirje in letos dobil tudi svojo konkretno nadgradnjo. Razširjen je bil na še dva dodatna dogodka. Forepley in Afterparty.

Foreplay oz. predigra se je v četrtek zgodila v Menzi na Metelkovi, Afterparty pa je predviden za soboto v ilirskobistriškem MKNŽ-ju. Seveda pa je bil najbolj bogat program, nabor bendov, namenjen prav osrednjemu dogodku v Mariboru v petek. Glavno okostje festivala, ki ga letos formirajo bendi The Hip Priest, No Rules in Concrete Worms, se predstavlja na vseh treh lokacijah.

Kakorkoli, četrtkov večer v Menzo ni privabil večjega števila poslušalcev. To lahko delno pripišemu neverjetno nizkemu pritisku, ki je tlačil iz pritlehnih oblakov, dežju in verjetno tudi odsotnosti kakšne malce bolj zvezdniške zasedbe, ki bi utegnila pritegniti tiste bolj lene rokenrol dvomljivce in jim dvigniti riti iz udobnih kavčev. Vseeno pa je par deset poslušalcev lahko vseeno prišlo na svoj račun. Čeprav sem zaradi službe naslednje jutro ponovno naivno pričakoval, da se bo zadeva zaradi številnih nastopajočih pričela vsaj približno točno ob napovedani deveti večerni, sem se kot že tolikokrat na Metelkovi ponovno uštel. Zaradi skurjenega ojačevalca s strani ultraglasnih Concrete Worms na tonski probi in iskanja nadomestila, se je vse skupaj pričelo z enourno zamudo. Jebi ga, kaj češ, rokenrol.

Garage Foreplay so odprli THE HOAX PROGRAM iz Ajdovščine. Meni prej sicer neznan band, ki pa je že po prvih taktih dal signale, da ne gre ravno za mlečnozobce. In to zelo dobro uigrane. Čeprav mi sodoben punk/hardcore ni posebej pri srcu, so The Hoax Program s svojim zvokom zapustili soliden vtis, ki ga je motil le vokalist z malce hecno barvo glasu. Na oder so za njimi prišli Dr. Zero iz štajerskega konca. Čeprav gre za bend, ki se počasi bliža že svoji deseti obletnici delovanja in ima za seboj tudi že dve diskografski izkušnji, jim nikakor ne uspe prebiti nevidnega zidu na Trojanah in se uveljaviti tudi v prestolnici.

Kar je škoda, saj so Dr. Zero s svojo verzijo pritlehnega punk'n'rolla ravno tako pustili dober vtis. Nabriti in uigrani so predstavili večinoma avtorski material, izjema je bila priredba Doorsov »Ryders on the Storm«. Mislim, da jih lahko brez zavor postavimo ob bok domačim rokenrol zastavonošam Muškat Hamburg.

Naslednji so oder naskočili »geekovski« The Hip Priest. Dobesedno. Že po prvih taktih glasnih in visoko dvignjenih kitar, se je v pevcu sprožil klik in pričel je noreti po odru, se poditi pod njim in za par deset sekund tudi pred dvorano. Če je pel na odru, je na trenutke spominjal tudi na Nika iz Dicky B. Hardy in Kiks. The Hip Priest so na odru delovali sicer samozavestno, vendar se nisem mogel znebiti občutka, da je to delovalo bolj zaradi samovšečnega pozerstva in izjemnega hrupa, ki so ga proizvajali. Drugače pa igrajo mešanico punk rocka in hard rocka, seveda navitega na brzino kakšnih Zeke ali Motorhead. Njihov zvok bi lahko opisal tudi kot nekakšen zapozneli in prenapihnjen britanski odgovor na zgodnja dela švedskih Hellacopters v 90-tih.

Tam okoli polnoči so oder zasedli No Rules iz Tuzle. Čeprav zadnje mesece bolj ali manj koncertno abstinirajo, so na svoj prvi ljubljanski nastop prišli dobro pripravljeni. Kombinacija zrelega frontmena, kitarista ter pevca Čampija in trojice mlajših članov skupine je No Rules predstavila kot čvrsto ekipo. Njihova inačica rhythm & blues garažnega rokenrola na ploščah zveni mogoče zelo arhaično, vseeno pa v živo delujejo bistveno bolj dinamično in energično kot na ploščah. Predstavljen repertoar je obsegal material iz obeh plošč.

Zadnji in hkrati iz moje strani najbolj zaželjen bend ta večer – Concrete Worms, je na oder prišel okoli ene zjutraj. Gre za srbski bend, oz. trio, ki ga sestavljajo punca na basu in fanta na kitari in bobnu. Dobra priporočila insajderjev iz tistega konca, ki Concrete Worms uvrščajo med najboljše bende regije, so se iskazala za točne že po prvih sekundah. Nenavadno glasni, dinamični in melodični so se predstavili kot nekakšen srbski pandan legendarnim Nine Pound Hammer. Ne v smislu country štiha kot so ga imeli Nine Pound Hammer, kot po hitrosti in melodičnih vložkih v posameznih komadih.

Prevladoval je sicer bučni kitarist z vokalom v angleščini, v odlično podporo mu je bila v refrenih in basu tudi basistka. Bobnar, ki je cel večer bolj kot ne zasanjano in z minimalnimi znaki življenja hodil naokoli po dvorani, je na odru dobesedno eksplodiral in na svoj način zaokrožil fenomenalen odrski nastop srbskih punk rock prvakov.

pripravil Igor Pavkovič- Recky

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=14943