"Prison Radio 3" Ponedeljek, 12. 5. 2008 avtor/ica: Lan
Posnetki, ki smo jih poslušali, so relativno sveži, v njih pa Mumia Abu Jamal z neverjetno pretanjenostjo, natančnostjo in zanosom, ki ga ne bi pripisali nekomu, ki že desetletja ždi za rešetkami, spremlja, interpretira ameriški ter globalni vsakdan – od višanja cen hrane, do predvolilne bitke med demokratskima pretendentoma za predsedniški položaj, od korenin poliglobalizacije do umika Fidela Castra z uradnega vrha kubanske administracije.
Dober večer, dobrodošli spet v Plunkih pozabe. V preteklih dneh se je mnogo tega poročalo o pobegih zapornikov, o novem kazenskem zakoniku in zakonu o kazenskem postopku, o višjih prometnih kaznih, pa o tem, da je ta vikend uporabnik Doba preživel na strehi zapora in zahteval premestitev. Še najmanj pa se je – kar bi sicer skladno z logiko nekega vsebinskega zaporedja in medijskega refleksa – poročalo o stanju v domačem sistemu za izvajanje kazenskih sankcij. Tako velja omeniti, da so slovenski zapori v povprečju za 40 procentov prenapolnjeni. Najhuje je v Ljubljani. Kapaciteta je na Povšetovi na primer prebita za okroglih 100 procentov. Paznikov je premalo, uklonilni zapor je za socialno šibke – v zdajšnji situaciji pa, milo rečeno, tudi kontraproduktiven.
O tem bo v naslednjih dneh beseda podrobneje tekla na frekvenci 89,3, danes pa se podajamo v zvezni zapor v ameriški državi Pennslyvania, kjer že dobrih 25 let med pravnimi mlini na usmrtitev čaka Mumia Abu Jamal. V tej oddaji smo ga poslušali že dvakrat. Abu Jamal je v zadnjih nekaj mesecih frekvenco svojih radijskih kolumen izza rešetk zvišal, saj je medtem dobil pravno bitko proti državi, ki mu je plačano honorarno delo – pisanje knjig, člankov, radijskih kolumen in ostalega – želela preprečiti.
Za tiste, ki z nami pred tem, ko smo sukali Prison Radio, niste bili, zgolj kratka obnovitev primera Pennsylvania proti Mumii Abu Jamalu. Leta 1982 je bil Mumia Abu Jamal zaradi umora philadelphijskega policista Daniela Faulknerja obsojen na smrtno kazen. Zadnjih 25 let Mumia Abu Jamal v »celici smrti« preživlja 23 ur na dan. Sorodniki in bližnji na obiske ne smejo, njegova pošta, tudi tista s pravno vsebino, je pregledovana. Napisal je tri knjige. Zaradi prve, »Live from death row«, je bil za nekaj časa podvržen še strožjemu zaporniškemu režimu, kot sicer. V njegovem boju za svobodo ga podpirajo mnogi. Desmond Tutu, Nelson Mandela, evropski parlament. Je častni meščan Pariza, po njem je poimenovana ulica v četrti Saint Denis. Četrt stoletja let vztrajno ponavlja, da je nedolžen.
Naštejmo zgolj par utrinkov s sojenja leta 1982: Mumia je imel kot nočni taksist v Philadelphiji pravico do registrirane pištole. Bil je lastnik kalibra 38. V truplu policista Faulknerja je bil najden naboj kalibra 44. Policija nikoli ni opravila testa, ali je bila Mumijeva pištola v času pred umorom sploh uporabljena. Prav tako ni bil opravljen test o prisotnosti smodnika na obtoženčevih rokah. Noben policist ni slišal t. i. »priznanja«, na katerega se je sklicevalo tožilstvo. Dva meseca po umoru, ko je Mumia vložil pritožbo zaradi policijskega nasilja, so vsi trdili nasprotno. Zdravnik, ki je bil prisoten na kraju zločina in kasneje v bolnišnici, je pričal, da je bil Mumia ves čas, zaradi tepeža žrtvinih kolegov, nezavesten. Will Singletary, vietnamski veteran in lokalni poslovnež je bil priča umora. V prvem zapisniku je trdil, da Mumia nikakor ni bil strelec. Kasneje je zgodbo na sodišču spremenil. Druge priče, ki so obremenjevale Mumio, so kasneje javno trdile, da jih je policija silila v laži, tistim s kazenskimi kartotekami pa ponudila amnestije.
Proces proti Mumiji Abu Jamalu je vodil Albert Sabo, sodnik, ki v ZDA drži rekord po številu izrečenih smrtnih kaznih. Javni zagovornik, ki je bil Mumiji dodeljen, pred procesom ni opravil nobenega intervjuja s pričami. Tožilec je dosegel izločitev 11-ih afroameričanov iz porote. Smrtno kazen pa je zahteval tudi na osnovi Mumijevega članstva v »Črnih panterjih«, kar je ameriško vrhovno sodišče kasneje razglasilo za neustavno. Na philadelphijskih sodiščih je bilo do sedaj izrečenih 120 smrtnih kazni. Doletela je le 13 belcev.
Posnetki, ki jih bomo poslušali, so relativno sveži, v njih pa Mumia Abu Jamal z neverjetno pretanjenostjo, natančnostjo in zanosom, ki ga ne bi pripisali nekomu, ki že desetletja ždi za rešetkami, spremlja, interpretira ameriški ter globalni vsakdan – od višanja cen hrane, do predvolilne bitke med demokratskima pretendentoma za predsedniški položaj, od korenin poliglobalizacije do umika Fidela Castra z uradnega vrha kubanske administracije.
