Kultura> Fine umetnosti

PUFINACIJA V KIBERPIPI
Ponedeljek, 19. 5. 2008

avtor/ica: IdaH

V Finih umetnostih se bo predstavilo interaktivno instalacijo Robertine Šebjanič in Luke Freliha, ki bo na ogled v Kiberpipi do 15. 6.
Pufiji ponazarjajo mikroorganizme, ki sobivajo v odprtem ekosistemu. Skupina objektov deluje kot občutljiva senzorska mreža. Obiskovalec se vplete v umetno uprizorjeno "biosfero" preko aktivne, na senzorjih, temelječe interakcije.



LUKA FRELIH IN ROBERTINA ŠEBJANIČ - PUFINACIJA

V okviru Kiberpipine skupine ErrOr in tehnične pomoči Alojzija Sinura in Janža Verbančiča je minuli četrtek v Kavarni Metropol Robertina Šebjanič v sodelovanju z Lukom Frelihom razstavila novo serijo predimenzioniranih mikroorganizmov. Po prikupnosti spominjajo na nedavno razstavo v galeriji Alkatraz z naslovom Bubble. Skupino štirih na videz znanstvenofantastičnih svetlečih objektov na tokratni razstavi med seboj povezujejo senzorji in računalniški program. V svetlobnem tresočem jeziku pa se nežno odzivajo na dražljaje iz okolja.

S temi tako imenovanimi pufiji ali puhci se lahko obiskovalci igrajo, kakor s katero koli drugo uporabno napravico. Banalnost tamagočijev in podobnih potrošniških nebuloz pa pufiji presežejo z nevsiljivim likovnim obstojem. Idejno naj bi sicer sublimno sporočali idejo o kolektivnem duhu ali brez neposredno diktiranih pravil igre in s prostim tokom haptično interakcijo s prikupnimi estetskimi elementi. Sama ideja naj bi temeljila na vzpostavljanju senzoričnega kolektivnega nagona, ki uravnava kolonijo mravljic z različnimi zvočnimi in feromonskimi impulzi.

Tehnološka sestava pufijev temelji na odprtokodni prototipni platformi Arduino, ki omogoča dostopen hardware in software. Namenjen je predvsem umetnikom, oblikovalcem in drugim, ki jih zanima vzpostavljanje senzornega okolja. Svetlobni objekti so bili na žalost en dan po razstavi umaknjeni iz razstavnega prostora v izložbi kavarne Metropol, ker so potrebovali dodatno tehnično vzdrževanje. Ob tem se nam porodi misel, ne le o veliki občutljivosti visokotehnoloških art objektov, ampak tudi o smislu razstavljanja tako nezanesljivih skulptur, ki pogosto po nepotrebnem zbegajo gledalce. Na ta nevron mi je stopila tudi Pufinacija, ker sta izumitelja puhastih svetlobnih organizmov meni nič tebi nič sredi razstavljalnega časa vse umaknila v zavetje ateljeja, kjer so bili deležni negovanja predvsem programerskega usklajevanja.

Na nedelujoče izginule visokotehnološke objekte, ki naj bi bili razstavljeni v Galeriji 404 v Kiberpipi smo naleteli že velikokrat. Namesto da bi se hudovali nad ponovnim neuspehom, smo raje prepustili besedo avtorjema Robertini Šebjanič in Luku Frelihu, ki sta opozorila predvsem na splošno nerazumevanje visokotehnoloških umetniških objektov. Teh namreč ne moremo razumeti kot statične zaključene objekte. Prisluhnimo njuni argumentaciji:


Igre željna je bila Ida H.




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=15330