Kultura> Pisma iz tujine

Bruselj
Četrtek, 5. 6. 2008

avtor/ica: Ana Podvrsic

Pisma iz tujine, tokrat iz Bruslja, prinaša Ana Podvršič.

V maju sta center Bruslja pobarvala in prevetrila dva tradicionalna mimohoda. Če Parada ponosa vsako leto poskuša prispevati k enakopravnemu priznavanju raznolikosti ter odobravanju mnogovrstnih življenjskih stilov, da Zinneke parade na dve leti možnost vsem kreativnosti željnim Zinodom, da proslavijo kulturno pestrost prestolnice.


Gay and lesbian pride je nadaljevanje Roza sobot, ki so se začele kot demonstracije v Antwerpnu ob koncu sedemdesetih. Tri leta za Nizozemsko je Belgija dva tisoč drugega prvič uradno priznala istospolno zakonsko zvezo ne le lastnim, ampak tudi tujim državljanom. V zadnjih treh letih pa imajo istospolni pari tudi pravico do posvojitve.


Priznavanje pravic istospolnim parom močno variira med posameznimi državami. Med drugim tudi glede na stopnjo vpliva cerkve ter konservativizma. »Vendar če je zakonodaja sprejeta, ji verska skupnost lahko zgolj nasprotuje,« je misel francoskega politika in humanista Frederica Martela, ki jo potrjuje Španija, kjer so istospolne poroke uzakonjene že tri leta.

Bohotno odkrivajoči kostumi, razkošni dekolteji, zgolj tigraste spodnje hlačke v vrtoglavih petah in čedno obritih moških nogah ter vsi ostali privrženci Shermanove Transilvanije sladkih transvestitov so animirali navdušeno množico vseh starosti in spomnili na obljube Evropske komisije o ureditvi zakonodaje zoper diskriminacijo istospolnih.

Le kakšen poldrugi kilometer od elektrobuma mavričnih barv je v maju Evropski parlament sprejel poročilo komisije o nujnosti celovite direktive, ki bi poleg ostalih oblik diskriminacije zajemala tudi diskriminacijo istospolno usmerjenih. Države članice zaenkrat nimajo skupne metode izvajanja zakonodajnih aktov, zato izvajanje ni usklajeno. Poleg tega so ljudje nezadostno obveščeni o svojih pravicah, žrtve pa nimajo avtomatičnega dostopa do celovite pravne pomoči.

Hans de Meyer, predsednik Organizacije istospolno usmerjenih v Belgiji, pravi, da kljub formalno brezskrbnemu življenju homoseksualnih parov v Bruslju štirideset odstotkov domačinov sprejema istospolno usmerjene pare le, če ti ostajajo na ulicah diskretni. Seveda pa stanje še zdaleč ni takšno kot v Sloveniji. V izjavi za javnost z lanske Parade ponosa ljubljanski organizatorji opozarjajo na naraščajoči homofobni in sovražni govor ter na domačo politiko, ki izloča socialne programe za istospolno usmerjene iz svojih programov.

Z manj vidnim protestiranjem proti uveljavitvi nove direktive Evropske unije o vračanju priseljencev je parada vseh zemeljsko nedoločljivih, a zato nič manj zanimivih abstraktnih kreacij Zinodov v prvi vrsti simbol metropolitanske kulture in multikulturalizma. Zinneke [cineke] parade je projekt, ki že osem let daje možnost vsakemu, da izrazi, razvije in deli svojo domišljijo. Letos na trenutno ekološko temo vode.

Na paradah ponosa in Zinodov lahko dobi svojih pet minut slave ter priznanja vsak, ki si to želi oziroma potrebuje. Zadovoljstvo ob takih in podobnih karnevalih prihaja tudi iz ustvarjalnega veselja, ki nastane ob utelešenju lastne fantazije. Tako sta umetniško in intelektualno izražanje ena izmed boljših alternativ iskanja sreče, ker ta ne izvira iz kratkotrajnih zunanjih dejavnikov.

Sreča pa je še posebej opoteča v paradoksu med množicami navdušencev ob sprevodih za tako ali drugačno enakost ter dejstvom neenake in neenakopravne obravnave vseh tako imenovanih drugačnih in Drugih. Četudi je beseda multikulturalizem paradni konj enaindvajsetega stoletja.

Multikulturalizma sta namreč (vsaj) dva : deskriptivni govori o kulturni raznovrstnosti modernih družb, normativni pa zagovarja dragocenost in enako spoštovanje vseh kultur. Da bi misliti, govoriti in delovati v modernih družbah uskladili, se lahko obrnemo na Willa Kymlicka. V njegovi egalitarni teoriji oblast obravnava svoje državljane z enakim upoštevanjem. Vsak državljan ima torej pravico do enake skrbi in enakega spoštovanja.

Freud v svoji analizi pravi, da posameznik v množici zaradi predanosti izgubi svojo lastno osebnost. Identifikacija poteka preko čustvene vezi, ki jo imajo posamezniki do skupnega interesa in vodje. Vodja lahko s pomočjo retorike hipnotizira svoje poslušalce do te mere, da ti kot edino resnico sprejmejo resnico vodje. Primera takih množic sta tudi Cerkev in država. Dve instituciji, ki s svojimi vzvodi moči med drugim odločata, kdo sodi med drugačne in kakšne pravice so istospolnim dovoljene oziroma, bolj primerno, ponovno dane.

Zinneke parade se je udeležila Ana Podvršič.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=15500