Kultura> Teritorij teatra

TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger
Nedelja, 27. 7. 2008

avtor/ica: Zala Dobovšek

Dialog z režiserjem MATJAŽEM BERGERJEM so zapolnile teme o funkcijah vodenja Anton Podbevšek Teatra in njegovih vizijah, o raziskovanju Brechta in potujitvenega učinka ter o nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih znotraj uprizoritvenih praks.

Dialog z režiserjem MATJAŽEM BERGERJEM so zapolnile teme o funkcijah vodenja Anton Podbevšek Teatra in njegovih vizijah, o raziskovanju Brechta in potujitvenega učinka ter o nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih znotraj uprizoritvenih praks.

"Sajt-specifičnost" pogovora je povsem konceptualna, kajpada ...


Matjaž Berger je ravnatelj prvega profesionalnega gledališča v Novem mestu Anton Podbevšek Teatra, ki je obenem tudi najmlajša tovrstna institucija v Sloveniji. Ker je tudi sam Novomeščan, nas je zanimalo, kakšno je pri ustanavljanju bilo razmerje med patriotskim nagibom in splošno željo po nekem novem gledališču ...







Premiera, ki je decembra 2006 uradno aktivirala APT, je bil Brechtov Galileo Galilei. Berger se sicer že več let tako praktično kot teoretično srečuje z Brechtom, pod raziskovalni drobnogled pa predvsem jemlje sloviti »potujitveni učinek«, ki ga že dalj časa sistematično obravnava in umešča v svoje projekte. Zakaj prav Brecht? In kako dojemljivo opredeliti potujitveni učinek na neki aktualni dialoški ravni in sodobnem umetniškem kontekstu?







Pred kratkim je Anton Podbevšek Teater v sklopu simpozija »Teorija potujitvenega učinka« na eno mesto sklical številne pomembne slovenske teoretike, sociologe, filozofe in prevajalce, ki so Brechta, njegov opus, gledališko-politično držo in "zgodovinski moment" analitično zajeli skozi svoje profesionalne aspekte. So pri nas gledališče in ostale scenske prakse dovolj teoretično, morda celo znanstveno, obdelane? Na kakšnem nivoju se nahaja tovrstna meddisciplinarna komunikacija?







Berger je v letih ustvarjanja veliko sodeloval tudi kot režiser državnih proslav in memorialnih prireditev, kjer se je soočal z »manj dramskimi« preddispozicijami. Je pa tudi v njegovih gledaliških postavitvah pogosto opazno, da angažira neprofesionalne igralce (priložnostno tudi znane osebnosti) in določeno zasedbo oziroma projekt oblikuje izrazito heterogeno (igralsko, glasbeno, vizualno). Kakšne uvodne pristope in kasnejše načine dela sprožajo vsi ti elementi?






V sklopu Anton Podbevšek Teatra deluje tudi Akademija APT. Poleg ustvarjanja, izpopolnjevanja in nadgrajevanja znanja pri mlajši generaciji, ta t. i. praktični pouk obenem nudi tudi neposreden vpogled v današnjo »kreativno miselnost« mladih in njihovo dojemanje gledališke umetnosti ter procesov znotraj nje ...







Hipen pregled APT dogajanja do danes ter predvsem snovanje programske in umetniške prihodnosti Anton Podbevšek Teatra:






 


 



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=16005