»Ej, stari ... a ti veš, kaj se dogaja, da je polno folka z nekimi obeski okoli vratu?« Takšna in podobna vprašanja smo lahko prejšnji konec tedna slišali hodeč po ljubljanskih ulicah. Točnega odgovora marsikdo seveda ni vedel. Če ga ne veste tudi vi, vas lahko razsvetlimo, kaj ste zamudili. Zamudili ste deseto bienalno antropološko konferenco EASA, ki jo je organiziral oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete. Konferenci so organizatorji nadeli zveneče geslo: izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti. Glavni namen je bil spodbuditi premislek o javnem obravnavanju raznoličnosti in medkulturne komunikacije. Poleg tega so se organizatorji odločili narediti konec pomanjkanju razprav o široko podcenjenih vidikih vzajemnosti. Ti vključujejo tudi postkolonialno, postimperialno, postsocialistično in postrasno problematiko. Ta vpra[anja so na konferenci poskušali osvetliti [tevilni predavatelji skozi različna predavanja in delavnice. Pribli o 1100 udeležencev je predavalo, razpravljalo in problematiziralo. Ljubljana je torej prejšnji teden postala antropološka prestolnica Evrope. Takšna organizacija ni mačji kašelj, zato smo o uspešnosti konference pobarali člana organizacijskega odbora, dr. Petra Simoniča:
Raznolikost in vzajemnost zajemata v svojem pomenu zelo široko vsebinsko in pomensko ozadje. Zaradi tega lahko hitro iyostanejo nekatere druge tematike. Po pregledu zasedanj in delavnic nismo dobili takega občutka, dr. Peter Simonič pa je bil drugačnega mnenja:
Kako pa je sploh možno organizirati takšno kopico predavanj in delavnic? Kakšen sistem so ubrali organizatorji, nam je pojasnil – kdo drug kot – dr. Peter Simonič:
Na filozofski fakulteti se že dlje ukvarjajo s prostorsko stisko. Premalo prostorov in premajhne predavalnice so vsakodnevna težava. Zato nas je zanimalo, kako je bilo s prostorskimi težavami med konferenco:
Ljubljana je torej pridobila tudi nove turiste, ki so bili bojda izjemno zadovoljni s ponudbo in organizacijo:
Konferenca je vsekakor zadela časovno zelo ugodno obdobje. V Stari Ljubljani so se namreč sočasno odvijali etno koncerti in druge glasbene ter kulturne prireditve, na primer Festival sanje in podobno. Tako je konferenca lahko zagotovila strokovnost in užitek, kar bo vsekakor pripomoglo k dobremu glasu Ljubljane kot znanstveno in kulturno razvitega mesta.
