 Kultura> Kosilo nekega moljaOrlando Uršič: Tadejev dež
Torek, 9. 9. 2008
avtor/ica: Pina
V slovenskem literarnem prostoru že globoko vtetovirano ime Orlanda Uršiča se je z običajne pozicije v kolofonu v povečani obliki ponosno preslikalo na knjižno naslovnico. Urednik študentske literarne založbe Litera je podpisal svoj drugi roman Tadejev dež. Prozni zarez v proletarsko realnost v obdobju tranzicije spremlja trpko zgodbo o odraščanju, obrezano s kritično družbenopolitično ostjo.
V slovenskem literarnem prostoru že globoko vtetovirano ime Orlanda Uršiča se je z običajne pozicije v kolofonu v povečani obliki ponosno preslikalo na knjižno naslovnico. Urednik študentske literarne založbe Litera je podpisal svoj drugi roman Tadejev dež. Prozni zarez v proletarsko realnost v obdobju tranzicije spremlja trpko zgodbo o odraščanju, obrezano s kritično družbenopolitično ostjo.
Knjižno delo v črke, besede in opise pretaplja trdo železo, ki narekuje ritem jeseniškega delavskega življenja. V sivini barakarskega naselja utripa življenje desetletnega Tadeja, ki z odstopanjem od običajnega in zaželenega vznemirja okolico, obremenjeno z normami. Njegova neobičajna fobija pred oljem, bister šahovski um in neomejeni rezervoarji domišljije njegovo odraščanje oddaljujejo od pričakovanj očeta in družbe.
Fantova identiteta je razprta med pričakovanji in potrebami očeta kot značilnega predstavnika proletariata in strica Filipa, ki s poudarjanjem svobode, domišljije in uma uteleša idealizirane otroške fantazije. Tadejeva prihodnost tako neodločno krmari med oddaljenimi šahovskimi olimpijadami, h katerim ga spodbujata stric in šahovski mentor, ter kruto bližino jeseniške železarne, ki mu jo določata oče in razred, v katerem odrašča.
Drugačnost, ki sili čez robove družbenih kalupov, Tadeja potiska na oster socialni rob. Prav tja, kjer počivajo vaški posebnež Tupko, Tadejeva pobegla mama in cirkusantka, premožen veleposestnik ter preostali, ki odstopajo v družbi enakosti. Njegovi pogledi čez ramo v zatohli Platonovi jami mu sicer odpirajo pogled na prostrane daljave novih možnosti, a ga ob nezmožnosti pobega od senčnatih podob pahnejo v - blaznost.
Osnovna pripovedna linija ovija fantovo odraščanje. Njegova pohajkovanja po zgornji Gorenjski in krstne šahovske poteze v rani mladosti. Prava prijateljstva in problemi z oljem za osnovnošolskimi klopmi. Uporniško držo in toplino telesne ljubezni v srednji šoli in ravnodušen pogled ob povratku na rodno grudo ob očetovi smrti.
Čeprav roman sledi osebni zgodbi, vključuje glasno kritiko družbenopolitične slike časa. Naiven - morda celo pretirano naiven - otroški pogled skozi ideološko nasprotno izostrene leče bralcu ponuja opazovanje z različnimi družbenimi dioptrijami. Iste tematike - najsi gre za Tita, komunizem ali partizanstvo – so upovedene skozi različne like, ki poosebljajo drugačna ideološka izhodišča, družbene pozicije in izkušnje.
Kljub prepletu nasprotnih mnenjskih polov močna neuravnovešenost ideološke tehtnice podira morebitno idejo o objektivnem literarnem prikazu neke dobe. Pri branju sicer privlačne pripovedi je tako dobrodošlo nekaj lastne kritične distance in alternativnih interpretacij, na katere opozarja tudi osnovno sporočilo romana Tadejev dež.
Na dež, ki bi izpral tovarniško olje, je čakala Pina S.
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=16274
|