Politika> OFF Program

OFF molitev in prošenj
Sreda, 26. 11. 2008

avtor/ica: Boris V.

... Tajska vojska ob neredih poziva k razpustitvi parlamenta in predčasnim volitvam ...
... Kitajska z najnižjo gospodarsko rastjo v zadnjih osemnajstih letih ...
... Na Grenlandiji na referendumu odločili v prid večji avtonomiji otoka ...
... Predsednik Tűrk na prvem obisku svojega hrvaškega kolega ...

OFF NAPOVEDNIK

Neverjetno, za kaj vse je uporaben bog. Izraelska velika rabina sta vernike pozvala k specialni molitvi, v kateri bodo boga prosili za končanje finančne krize. Razlog? Kriza je prizadela tudi judovske dobrodelne organizacije, ki se financirajo z darovi. Rabina, aškenaški Jona Mecger in sefaradski Šlomo Amar, sta opozorila, da je zaradi krize več podjetij že zaprlo vrata in da se je povečala brezposelnost, zato sta pozvala k četrtkovi popoldanski molitvi. Predstavnik velikega rabinata je opozoril tudi, da se je zmanjšalo število darov judovskih poslovnežev izobraževalnim in verskim ustanovam.

Vprašanje, ki se postavlja, pa je sledeče: kako verniki vedo, da nima bog s krizo kakšnih dolgoročnejših načrtov za smrtnike? Če ga bodo motili s posebnimi molitvami, ga lahko v tem primeru kvečjemu razjezijo in se bo kriza še poglobila. Če pa je bog benevolenten, pa morda zgolj popoldanska molitev ne bo zadostna. Predlagamo, da Judje tvegajo in opravijo najmanj celodnevno molitev. Tko riskira, taj profitira!

Berete OFF Program Radia Študent, ki vernike prosi, naj nehajo moliti.

OFF PROGRAM

Iraški parlament naj bi danes glasoval o sporazumu, ki bo ameriškim silam dovoljeval okupacijo Iraka še tri leta po izteku mandata Združenih narodov. Ta se konča 31. decembra letos. Vlada je sporazum potrdila že šestnajstega novembra, v parlamentu pa imajo večino politične skupine, ki sestavljajo koalicijsko vlado, tako da zapletov pri sprejemanju sporazuma ne pričakujejo. Sporazum poleg določanja datuma odhoda ameriških sil Iraku daje pravico sojenja ameriškim vojakom, če bodo ti izven službenega časa in zunaj svojega oporišča zagrešili hud zločin, prepoveduje pa tudi uporabo iraškega ozemlja za napad na sosednje države.

Združene države so nekoliko omilile svojo podporo akcijskemu načrtu za vstop Gruzije in Ukrajine v NATO pakt. Tako imenovani »map« po mnenju visokega ameriškega diplomata Daniela Frieda ni edini način za vstop v to vojaško zvezo. Fried, pomočnik ameriške zunanje ministrice Condoleezee Rice za evropske in evrazijske zadeve, je izpostavil, da je polemika potekala predvsem o tem načrtu in ne o dolgoročnem cilju, torej polnopravnem članstvu teh dveh držav v zavezništvu.

Po poročilih Svetovne banke naj bi se kitajska gospodarska rast zaradi močnega vpliva pretresov na svetovnih finančnih trgih prihodnje leto upočasnila na 7,5 odstotka, kar za četrto največje svetovno gospodarstvo predstavlja najnižjo rast v zadnjih osemnajstih letih. Kitajska centralna banka je znižala ključno obrestno mero na 5,58 odstotka, kar je najnižja raven v zadnjih 11-ih letih. Poleg 586 milijard dolarjev vrednega svežnja spodbud domačemu gospodarstvu je to nov ukrep, s katerim želi Peking preprečiti ohlajanje kitajskega gospodarstva. Seveda pa nižja gospodarska rast pomeni tudi odpuščanje delavcev v najbolj obljudeni državi na svetu. Jože Mencinger:



Celoten intervju z Mencingerjem pa lahko poslušate jutri ob pol desetih zvečer.

Po spopadu med protivladnimi in provladnimi protestniki v Bangkoku, med katerim je prišlo tudi do streljanja, se je v spor med tajsko vlado in ljudsko zvezo za opozicijo vmešalo še poveljstvo vojske, ki je oblast pozvalo, da čim prej razpiše predčasne volitve, opozicijsko Ljudsko zvezo za demokracijo pa, da s svojimi privrženci zapusti glavno mednarodno letališče, ki ga je zasedla včeraj. Vlada je že negativno odgovorila na poziv vojske, vseeno pa to pomeni delno zmago za opozicijo, saj je njen namen tudi s pomočjo vojske zrušiti vlado, čeprav je armija dejala, da za enkrat nima namena izvesti državnega udara. Ljudska zveza za demokracijo pa je poudarila, da ne bo zapustila letališča in vladnih prostorov, dokler premier Somčaj Songavat ne odstopi.

Na Grenlandiji so na referendumu odločali o večji avtonomiji otoka. Ob 72-odstotni volilni udeležbi je večjo avtonomijo podprlo več kot 75 odstotkov udeležencev referenduma. Vseh volilnih upravičencev je na Grenlandiji okoli devetintrideset tisoč. Predlog, o katerem so odločali Grenlandci, sta Grenlandija in Danska oblikovali že v začetku leta, z rezultatom pa sta obe zadovoljni. Grenlandski premier Hans Enoksen je, kot pravi, izjemno ganjen, odločitev pa pozdravlja tudi njegov danski kolega Anders Rasmussen.

Odločitev na referendumu pomeni, da bo inuitščina postala uradni jezik, Grenlandci bodo priznani kot narod, grenlandska vlada pa bo dobila več pristojnosti pri upravljanju z bogatimi naravnimi viri, pravosodju, policiji in delno tudi pri zunanji politiki. V skladu z dogovorom med obema parlamentoma, bo Grenlandija obdržala dansko pomoč v višini več kot štiristo milijonov evrov, bo se pa ta pomoč sčasoma nižala. Med letoma 1775 in 1953 je bila Grenlandija danska kolonija, po tem letu pa njena provinca.

Italijanska vlada je predstavila anti-krizni paket, ki med drugim predvideva zamrznitev pristojbin za železniški in avtocestni promet, zmanjšanje pristojbin za elektriko in plin za Italijane z nižjimi plačami ter uvedbo socialnih kartic za revnejše družine z otroki in upokojence. Predvidoma naj bi za socialno kartico zaprosilo 800.000 Italijanov, ki bodo decembra prejeli nakazilo v višini 120 evrov za mesec oktober, november in december.

Za oživitev evropskega gospodarstva pa je Evropska komisija predlagala nov ukrep, vreden 200 milijard evrov, kar znaša približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU. Po besedah predsednika Evropske komisije, Manuela Barrosa, naj bi države članice EU zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko zagotovila 30 milijard evrov. Gre za sveženj desetih pobud, iz katerega si lahko države članice izberejo tiste ukrepe, ki jim najbolj ustrezajo. Komisija je pri vprašanju rešitve gospodarstva upoštevala dva vidika, in sicer investicije v obetajoče sektorje in proračunske spodbude.

Predsednik Danilo Tűrk je opravil svoj prvi predsedniški obisk Hrvaške. V Zagrebu ga je pogostil njegov hrvaški kolega Stipe Mesić, Tűrk, ki ga je spremljal novi zunanji minister Samuel Žbogar, pa se je srečal tudi s hrvaškim premierom Sanaderjem. To sicer ni prvo srečanje dveh predsednikov, saj sta se pogovarjala že februarja na neformalnem sestanku na Otočcu ter maja ob robu srečanja predsednikov srednjeevropskih držav na Ohridu. O čem je tekel pogovor dveh kolegov in še o čem drugem smo govorili z novinarjem zagrebškega »Radia sto jedan«, Miljenkom Cvitkovićem:



Kolega Miljenko nam je posredoval tudi izjavo predsednika Tűrka o reševanju mejnega problema obeh držav, ki jo je podal ob koncu pogovora z Mesićem:



Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu, Boštjan Žekš, se je v Trstu srečal s predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Več o temah pogovorov nam bo povedal Žekš:




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=17141