Politika> PLJUNKI POZABE

Evolucija organizacije po H. A Simonu
Ponedeljek, 9. 2. 2009

avtor/ica: Lan

Poslušali smo Herberta Alexandra Simona, nobelovega laureata leta 1978 za ekonomijo. Iz povedanega v posnetku lahko zaključimo oz. povemo troje: Radio Študent je vselej na robu organizacijskega kolapsa, 2.: njegove ustvarjalke in ustvarjalci delajo/delamo za simbolične zneske, in 3. večina nas to dela že leta in leta, s čimer izkazujemo skorajda fanatično pripadnost tej rožnodolski frekvenci.


PLUNKI POZABE

Dober večer in dobrodošli v Plunkih pozabe. Danes bomo pljuvali po sistemskem ali interesnem združevanju ljudi v organizacije, ki so, tako psiholog Herbert Alexander Simon, obstajajo od pamtiveka in so nam, takorekoč, z naravnim redom, ki ga narekuje evolucijska teorija, vrojene.

V času, ki zaobjema neskončno izmenjavo stališč, bodisi v okviru socialnega partnerstva, prekerizacije trga delovne sile ALI na primer Virantovega oziroma Pavlinič-Krebsinega monodialoga z različnimi javno–gospodarskimi subjekti, ni bolje vidno, kako so ti subsistemi, kakor se jim popularno reče, živi, dinamični, spremenljivi, krhki, a zaenkrat neminljivi.

Že omenjeni ameriški znanstvenik Herbert Simon je bil vseznalec. Področja njegovega delovanja, na katerih je pustil neizbrisen pečat, so segala od kognitivne psihologije, računalniških ved, javne uprave, menedžmenta in ekonomije, znanstvene filozofije in sociologije. Višek njegove kariere pa prav gotovo predstavlja Nobelova nagrada za ekonomijo leta 1978, ki jo je prejel prav zaradi svojega prispevka pri raziskovanju in izpeljevanju procesov odločanja na ravni organizacijskih struktur.

Da bi spoznali, zakaj oz. če so te potrebne, kje in kako bi bile lahko bolj učinkovite ter ostala vzročno - posledična razmerja, zaradi katerih so dandanes samoumevne, bomo slišali v njegove predavanju iz leta 2000.








Poslušali smo Herberta Alexandra Simona, nobelovega laureata leta 1978 za ekonomijo. Iz povedanega v posnetku lahko zaključimo oz. povemo troje: Radio Študent je vselej na robu organizacijskega kolapsa, 2.: njegove ustvarjalke in ustvarjalci delajo/delamo za simbolične zneske, in 3. večina nas to dela že leta in leta, s čimer izkazujemo skorajda fanatično pripadnost tej rožnodolski frekvenci. Kaos, slabe plače in poistovetenje z organizacijo. Kam pademo na Herbert Alexandrovi skali, pa zgodovina še ni pokazala. Prihodnost pa verjetno tudi ne bo. Hvala ker ste z nami, tole so bili Plunki pozabe, jest sem Lan, čujemose.


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=17988