Kultura> Teritorij teatra

Kako veliki smo lahko otroci?
Ponedeljek, 23. 2. 2009

avtor/ica: Ariana Ferfila

Nocoj smo za Vas v poslušanje pripravili 2 pogovora z odrskima umetnikoma, ki ste ju lahko na odrskih deskah gledali v predhodnem mesecu: IRENO TOMAŽIN in MATIJO FERLINOM.

Najprej smo k diktafonu zvabili Ireno Tomažin, ki se je v zadnjem času občinstvu predstavila z dvema duetoma. V prvem, ki je bil hkrati njen novi avtorski projekt je k sodelovanju povabila Primoža Bezjaka, ki ste ga mnogi morda prvič videli v glavni filmski vlogi Petelinjega zajtrka, zvesto pa še danes sodeluje z Matjažem Pograjcem kot tudi Brankom Potočanom. V drugem duetu, ki smo ga navrgli med zobe, je Irena Tomažin sodelovanje sprejela na pobudo Magdalene Reiter, s katero sta s skupnimi močmi na odru Stare Elektrarne sredi januarja uprizorili Insomnio.



Pogovor sva z Ireno začeli s primerjavo načina dela, udejstvovanja v obeh duetih:



















Kako podobna, različna sta si, gledano primerjalno, bila odnosa med so-performerjema v obeh duetih?



















In še par besed o ravnovesju ali neravnotežju forme in užitka:



















Se je telo kaj naučilo po tolikšnih glasovnih prepihih?























V drugem delu nocojšnje oddaje, pa se bomo, kot že obljubljeno posvetili še enemu mlademu in perspektivnemu hrvaškemu ustvarjalcu – Matiji Ferlinu. Ponovno smo ga imeli priložnost videti v solistični poslastici – Sad Sam – Almost 6.



Začeli smo povsem klasično: kako je potekalo nastajanje predstave Sad Sam – Almost 6?



































In kaj je bilo tisto, kar je izzvalo avtorja, da se postavi v središče kroga, ki ga je sestavljalo 140 miniaturnih plastičnih živalic?



































Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=18177