KENY ARKANA: Désobéissance Civile (Because, 2008) (ponovitev 20. 3. '09 ob 00.30) Petek, 13. 3. 2009 avtor/ica: Boris V.
V petek bomo dvigali pest ob poslušanju leta 2008 izdane plošče Désobéissance civil mlade francoske raperke z argentinskim poreklom Keny Arkana, znane po svojih protikapitalističnih tekstih in udarnem pristopu. Civilna nepokorščina, baby! (v celoti!)
* Po zatonu punka so v osemdesetih in tudi devetdesetih letih prejšnjega stoletja mnogi polagali upe v njegovo reinkarnacijo v rapu ter od njega pričakovali isto udarniško miselnost in revolucionarnost. Da so bila pričakovanja v veliki meri neizpolnjena, ni treba posebej izpostavljati, saj je rap tudi v Evropi generalno gledano spadel na svojo najbolj trivialno vsebino. Vseeno pa obstajajo izvajalci, ki niso podlegli banalizaciji tega nekoč inovativnega glasbenega izraza in ga dandanes s pridom izkoriščajo v namene, ki jih postavijo daleč od mainstreama in hkrati blizu množicam. Ena teh izvajalk je tudi Keny Arkana, šestindvajsetletna raperka iz Marseilla, ki je lansko leto izdala ploščo z naslovom »Désobéissance civile« oziroma »Civilna nepokorščina«, ki sicer sledi EP-ju »Raketa je izstreljena« in plošči »Med betonom in zvezdami«.
Keny Arkana udari. In to močno. Šus v glavo, ki ga nisi pričakoval, a si ga toliko bolj vesel. S svojimi dvanajstimi leti je začela pisati besedila in par let kasneje spoznavati ter nastopati na marseillski underground rap sceni. Bila je članica več glasbenih kolektivov, leta 2004 pa se je pridružila novoustanovljenemu glasbenemu in alter-globalističnemu kruju »La rage du peuple« oziroma »Bes ljudstva«. In Keny Arkana je res besna. Saj ima navsezadnje tudi kot potomka priseljencev, argentinskih namreč, vse potrebne razloge. Spomnimo se samo na izbruh nasilja v Franciji leta 2005, ki se smatrajo za spontan izliv besa in razočaranja marginaliziranih množic nad ekonomsko, družbeno in politično situacijo v sodobni Franciji.
Prav v teh razlogih črpa Keny Arkana svoj navdih, vendar se ne ustavi pri »lokalnem«, ampak spregovori o naravi svetovnega družbenega reda nasploh. V komadih prevladujejo téme kot so družbena nepravičnost, izkoriščanje tako ljudi kot narave, policijsko nasilje in podobni sadovi kapitalističnega sistema. Glede tega spominja na Immortal Technique-a, heroja družbeno in politično ozaveščenega rapa iz Združenih držav. Tako kot Immortal tudi Keny Arkana z besedami melje vse pred seboj, ženski glas gor ali dol.
Plošča »Désobéissance civile« je sicer relativno kratka, dobre pol ure namreč, vendar tematsko in zvočno lepo teče od začetka do konca in ustvari celoto, ki kar kliče po ponovnem predvajanju. Na plati je devet komadov, od katerih je en neke vrste skit z naslovom »Sprememba bo prišla od spodaj«, kjer skreče doda DJ Kimfu. »Civilna nepokorščina« se odpre z udarnim naslovnim komadom, ki se sprevrže v zvok uličnih protestov, kar že jasno nakaže, v kateri smeri bo šlo nadaljevanje plošče. Keny Arkana je že sama dejala, da se bolj kot raperka počuti kot upornica, ki repa. In to prakticira tudi izven glasbenega delovanja, saj se redno udeležuje ljudskih skupščin, ki jih njena skupina »La rage du peuple« prireja po slumih po Franciji.
Plata je v večji meri nabita z besom, obsodbami in zahtevami po drugačnem svetu, vendar jezno repanje ni Arkanino edino orožje. Predzadnji komad z naslovom »Alterlude: Pachamama«, kjer je pačamama beseda, ki v južnoameriškem jeziku kečua pomeni Mati Zemlja, je odrepan izključno na umirjeno električno kitaro in dá odlično izhodišče za zadnji - skoraj sedem minut dolg - komad »Cinquieme Soleil« oziroma »Peto sonce«. Komad v živo z angleškimi podnapisi se lahko najde na You tube-u, njegovo besedilo pa lepo ponazori Arkanino miselnost in pokaže, kaj ji daje inspiracijo. Zvočno gledano je plošča povezana celota, kljub dejstvu, da je vsak komad sproduciral drug producent, širino plošči pa dajo tudi povabljeni glasbeniki.
Flow je dober, učinkovit kot tank, ki ne pusti ravnodušnega niti zahtevnejšega poslušalca rapa, čeravno to ni njena ciljna publika. Keny Arkana si ni dovolila podrediti tehnike vsebini, zato je slednja toliko močnejša in efektivna. Glede na njen anarho-rap bi lahko sklepali, da je Keny bolj navajena na male klube kot velike hale, vendar je treba omeniti, da Francija le ni Slovenija. Lansko leto je tako po Franciji nastopala skupaj z Manu Chaom. Končajmo z verzom iz komada »Peto sonce«: »Babilon je velik, ampak ni nič drugega kot vulgarna maska z vonjem iluzije«.
