Jingle:

I.del:  Kultura> Oči, da ne vidijo > Nacionalizem 3D - prvi del: -KLIK-

II. del: Kultura> Oči, da ne vidijo > Nacionalizem 3D - drugi del: filozofska perspektiva - Igor Pribac : -KLIK-

V zadnji oddaji o nacionalizmu se bomo pogovarjali s predsednikom zveze društev Hervardi ter članom Stranke slovenskega naroda Andrejem Šiškom, ki je med kratkotrajnim izpustom iz zapora našel nekaj časa tudi za nas. V zaporu se je znašel, ker naj bi leta dvaindevetdeset skupaj z Matjažem Jeričem po navodilih državnozborskega poslanca Zmaga Jelinčiča v neki avtomobil postavil eksplozivno napravo. Šiško meni, da se mu je zgodila krivica in da je celotna obtožnica konstrukt.



Celotna zgodba je bila v medijih že velikokrat premlevana, postala je predmet najrazličnejših gostilniških diskurzov, z nacionalizmom pa niti ni v neposredni povezavi. Andrej Šiško je naš sogovornik predvsem zato, ker nam ga je kot dobrega poznavalca teoretskega in zgodovinskega ozadja nacionalistične problematike priporočil trenutni vodja Stranke slovenskega naroda Lovro Škrinjarič. Pogovor smo začeli z okvirno opredelitvijo temeljnih pojmov.







V društvu Hervardi in SSN se zelo natančno in temeljito ukvarjajo tudi s slovensko zgodovino. Njihova stališča pa so pogosto drugačna od tistih, ki so splošno sprejeta v zgodovinarski stroki, predvsem pa povsem nasprotna stališčem modernistične paradigme, ki nam jih je v prvi oddaji o nacionalizmu predstavil Jernej Kosi.







Najbrž se vam je, predragi potrpežljivi poslušalec, zazdel ta spor glede nastanka naroda iskanje dlake v jajcu ali vrtenje v brezizhodnem krogu, ki se ponavadi izkaže za precej nesmiselno izgubo časa. Še posebej, če se na koncu izkaže, da stališča sploh niso tako zelo različna. Vendar je po drugi strani to, da skušajo nacionalisti na vsak način slovenstvo raztegniti na čim daljše časovno obdobje, zelo simptomatično. To jim namreč omogoča dva načina argumentiranja, ki sta sicer zelo prepričljiva, vendar pa po našem mnenju tudi teoretsko napačna in nevarna.



Prvi argument iz naroda naredi subjekt, iz Slovenca naredi Janeza in se sklicuje na njegovo preteklo trpljenje. Janez je bil pošten kmet, ki je vestno obdeloval svojo zemljo in se brigal sam zase. Sosedje so mu zaradi njegove dobrotljivosti vseskozi po malem kradli zemljo, tako da mu jo je na koncu ostalo bore malo. Potem pa pride najpredrznejši od teh sosedov, Stipe, mu vzame najlepši del njive, kjer rastejo oljke in sladka trta, ter mu zapre dostop do ceste. Logično in pravično je, da mora tokrat Janez odločno ukrepati. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da ta zgodba le spominja na Nedeljsko oko Marjana Jermana, v resnici pa karikira problematiko glede določanja slovensko-hrvaške meje v Istri.







Priznati moramo, da ideja o referendumskem odločanju glede meje v Istri v osnovi ni napačna, vendar pa je naše stališče, da je potrebno biti realen pri načrtovanju pogajalskih izhodišč. Referendum je smiseln le tam, kjer obstaja možnost ozemeljske priključitve Sloveniji, in tam, kjer je realna možnost, da se bo večina prebivalstva opredelila za Slovence. Pri vsem tem pa politično stanje z začetka dvajsetega stoletja nima nobene veze.



Drugi močan argument nacionalistov pa vprašanje obstoja naroda spreminja v vprašanje obstoja civilizirane družbe. Če so narodi bili že od nekdaj, potem pomeni njihov konec tudi konec udomačenega človeka ter nazadovanje iz kulture nazaj v predzgodovinski kaos. To stališče pride na dan med razpravo o multikulturalizmu.







Mnogim se zdijo stališča SSN in društva Hervardi zgolj nevarna ekstremistična manipulacija, brez iskrenega domoljubja. Zato se jih v medijih pogosto zapostavlja ali prikazuje pretirano negativno. Mislimo, da je ta način napačen tudi za največje borce proti nacionalizmu, saj je pametno, da se pred bojem nasprotnika najprej spozna in oceni kakovost njegove argumentacijske oborožitve. Velikokrat se namreč izkaže, da krogle velikih topov ne nesejo prav daleč.



Za nami je tudi tretja, zadnja dimenzija – pogled nacionalista. Problematiki nacionalizma pa tudi po treh dolgih oddajah še zdaleč nismo prišli do dna. Namesto končnega nauka lahko torej povemo le to, da je nacionalizem več kot zgolj tridimenzionalen objekt.



Oddajo je pripravil Jernej Kaluža