OFF PROGRAM LAŽNIH PONUDB Petek, 22. 5. 2009 avtor/ica: Boris V.
… Novela zakona o policiji poslana v nadaljnjo obravnavo – policija z novimi pooblastili …
… Janša pravi, da bi rad sodeloval z vlado pri reševanju krize …
… Ameriški senat potrdil skoraj sto milijard dolarjev za vojni v Iraku in Afganistanu …
… Vladna ofenziva proti islamskim aktivistom v Somaliji …
OFF NAPOVEDNIK
Slovenska vlada se s krizo sooča na več področjih. Tako ni omejena zgolj na sprejemanje protikriznih ukrepov na gospodarsko-finančnem polju, ampak se je odločila iskati tudi duhovne rešitve obstoječega problema. Morda lahko v tej luči razumemo obisk slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja v Vatikanu, kjer se bo srečal s tajnikom tako imenovanega Svetega sedeža za odnose z državami Dominiquejem Mambertijem. Pogovor pa bo tekel tudi o aktualnih mednarodnih temah.
Žbogar se bo z Mambertijem posvetoval o nadaljnji širitvi Evropske unije, Lizbonski pogodbi, Zahodnem Balkanu, že omenjeni krizi in razmerah na Bližnjem vzhodu. Slovenija ocenjuje svoje odnose z Vatikanom kot dobre. Še več, obstajala naj bi tudi sorodnost pogledov in ocen o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj. Verjetno mislijo na mir v svetu in spoštovanje človekovih pravic pa to.
Moramo pa se vprašati, kako kompetentna je aktualna vlada, če se gre o reševanju krize, kakršne koli, posvetovati z vatikanskim uradnikom, katerim koli.
Berete anti-posvetovalni OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je sklenil, da je novela zakona o policiji primerna za nadaljnjo obravnavo. Državni zbor bo novelo tako obravnaval v torek. Mnenja o noveli so seveda različna glede na politično pripadnost, pa tudi znotraj koalicije so pogledi različni. Najprej smo Vinka Gorenaka, predsednika omenjenega odbora, vprašali za mnenje o seji in noveli:
Klicali smo tudi Vita Rožeja, poslanca Zares, ki je predstavljal glas opozicije znotraj koalicije. Vprašali smo ga, kakšno je njegovo mnenje o poteku seje in sami noveli, pa tudi o členu, ki policiji daje nova pooblastila:
Opozicijski prvak Janez Janša še enkrat ponuja roko sprave. Dejal je, da bi se morali vlada in opozicija dogovoriti, da bosta ukrepe za blažitev posledic gospodarsko-finančne krize pripravljali skupaj. Janša je na seji Državnega zbora, ki naj bi bila namenjena razpravi o ukrepih za blažitev posledic krize, ugotovil, da vlada kritizira predloge opozicije, ne pa, kot naj bi bilo normalno, da vlada predlaga in opozicija kritizira. Tako je prišel v kontradikcijo s samim sabo. Najprej je dejal, da bi morali sodelovati, nato pa, da je normalno, da oni kritizirajo.
Slovenska demokratska stranka je sicer pripravila tako imenovan paket ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega stanja v Sloveniji. Ta vsebuje 68 ukrepov, ki naj bi spodbujali tako proizvodnjo kot investicijsko dejavnost podjetij in stabilizirali finančni sistem. Vendar je odbor Državnega zbora za gospodarstvo ocenil, da ukrepi niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Slišati je celo obtožbe, da gre za marketinško potezo in nabiranje političnih točk.
Novice iz sveta začnimo z eno blizu Slovenije. Slovenska kulturna-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, bo danes organizirala štiriindvajseti deželni kongres, na katerem naj bi določili usmeritev organizacije in slovenske manjšine v naslednjih desetih letih. Govorili smo s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem:
Ameriški senat je s šestinosemdesetimi glasovi za in tremi proti potrdil predlog zakona o izrednem financiranju vojn v Iraku in Afganistanu. Do oktobra letos za to namenja kar 91,3 milijarde zelencev, niso pa našli denarja za zaprtje zapora v oporišču Guantanamo. Poleg tega so prepovedali objavo fotografij mučenj in zlorab domnevnih teroristov v ameriškem ujetništvu. Od tega denarja bi šlo pet milijard za urjenje in opremo afganistanske in iraške vojske, kosa pogače pa bo deležna tudi pakistanska, in sicer v višini štiristotih milijonov dolarjev. Zanimivo je, da je Obama kongres zaprosil za petinosemdeset milijard, vendar sta mu tako kongres kot senat odobrila celo več.
Somalijska vlada, ki jo podpira Zahod, je sprožila veliko ofenzivo proti islamskim militantnežem v prestolnici Mogadiš. Ofenziva služi ponovni osvojitvi ozemlja v velikosti kakšne tretjine mesta, ki ga je oblast izgubila prejšnji teden. Enote Afriške unije, ki v državi podpira šibko administracijo, se v napad niso vpletle, saj nimajo mandata za pregon islamskih upornikov. Teh ni pomirila niti uvedba šeriatskega prava, kar je storil januarja izvoljen predsednik Sheikh Sharif Sheikh Ahmed.
Vračamo se na Balkan. Hrvaška vlada predlaga uvajanje biometričnih potnih listov od prvega januarja prihodnje leto. Tako je v nujni parlamentarni postopek poslala spremembe in dopolnila zakona o potnih listinah. Gre za zakon, ki usklajuje hrvaški pravni red z zakonodajo Evropske unije. Novi potni listi bodo tako vsebovali prstna odtisa kazalcev obeh rok v biometrični obliki, zraven pa še biometrični zapis obraza ter osebno identifikacijsko številko, ki hkrati velja tudi kot davčna številka. Notranji minister Tomislav Karamarko je dejal, da so predlagali tudi izdajanje biometričnih diplomatskih pasošev že od prvega julija letos.
Nemški krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel so v pozivu volivcem pred volitvami v Evropski parlament zapisali, da nasprotujejo novim širitvam Evropske unije, saj se mora unija najprej notranje utrditi. V stranki dodajajo, da so bile dosedanje širitve za Nemčijo in Evropo koristne, vendar da je sedaj potrebna konsolidacija, da bi se lahko utrdila identiteta in institucije EU. V stranki menijo, da Turčija ne izpolnjuje pogojev za vstop, in bi ji raje namenili sodelovanje v obliki tesnega partnerstva.
