Politika> Kultivator

GENSKO SPREMENJENE RASTLINE
Petek, 22. 5. 2009

avtor/ica: tadejla

Planet Zemlja danes obeležuje mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Pozornost je zato namenjena raznolikosti živih organizmov in ekosistemom, katerih sestavni del so. Slovenska krajina se bo odslej dičila s še večjo raznovrstnostjo. Hram demokracije je namreč sprejel zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami.

Planet Zemlja danes obeležuje mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Pozornost je zato namenjena raznolikosti živih organizmov in ekosistemom, katerih sestavni del so.

Slovenska krajina se bo odslej dičila s še večjo raznovrstnostjo. Hram demokracije je namreč sprejel zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Raznovrstnost s tovrstnimi rastlinami pa je kratkega značaja. Morda zaradi značaja zaposlenih v institucijah, ki te rastline ustvarjajo in promovirajo, morda zaradi dovršenosti teh über-rastlin, a dejstvo ostaja – postavne rastline GSO proizvoda, katerih seme je impotentno, agresivno vplivajo na okoliške rastline, jih dobesedno pobijejo.

Toliko o raznovrstnosti. V nadaljevanju pa bomo slišali več pogledov na problematiko gensko spremenjenih rastlin, vplivu na okolje in zdravje. Prva bo spregovorila Alenka Župančič s kmetijskega ministrstva, ki je sodelovala pri strokovni pripravi zakona:










Zakon naj bi bil usklajen tudi z nevladnimi organizacijami. Kako je sodelovanje med oblastmi in zainteresirano javnostjo potekalo, nam bo povedala Ana-Marija Slabe z inštituta za trajnostni razvoj:









Glede na nasprotovanje sicer majhnega dela eko-scene nas je zanimalo, zakaj je zakon sploh potreben.









Sogovornica nam je na koncu še pojasnila, kje se skrivajo interesi za uvajanje gensko spremenjenih organizmov.









Hardcore nasproten pogled je podala profesorica z biotehniške fakultete in predsednica Znanstvenega odbora za sproščanje in dajanje na trg gensko spremenjenih organizmov Branka Javornik:









Kaj meni o varovalnih pasovih, ki naj bi preprečili agresivno širjenje mutantov in o morebitnem lobiranju multinacionalk?










Tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek je predstavil cehovsko mnenje:









Ker smo v sami debati pred sprejetim zakonom pogrešali besedo bioetikov, pa čeprav bi pričakovali njihov odziv, smo za kratek teoretski vpogled zaprosili filozofa Igorja Pribca:









Kultivator so pripravili Urh, Jankovič in Tadej.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=19300