OFF KVAZI SAMOSTOJNOSTI IN PRAVIH AMPUTACIJ Četrtek, 25. 6. 2009 avtor/ica: Boris V.
... rusko vrhovno sodišče razveljavilo oprostilne sodbe v primeru Politkovske – z izjavo novinarke časopisa Novaja Gazeta za RŠ ...
... zunanji ministri G8 v Trstu o svetovnih težavah, pa ne ta pravih ...
... zopet izmenjava veleposlanikov med ZDA in Venezuelo ...
... Obama podaljšal sankcije proti Severni Koreji ...
... v Mogadišu začeli z uličnimi amputacijami udov roparjev ...
OFF NAPOVEDNIK
Patetični medijski naslovi ob današnjem tako imenovanem prazniku, češ da je Slovenija postala polnoletna, morda le niso tako pametno zamišljeni, kot si nekateri mislijo. Čeprav nacionalisti vihtijo zastave visoko nad glavami in celo novinarji nacionalne, bolje rečeno nacionalistične, televizije govorijo o osvoboditvi izpod nekakšne jugoslovanske diktature, je treba na dan odcepitve spregovoriti v drugačnem kontekstu. Dan odcepitve pravimo zato, ker o neki resni samostojnosti ne moremo govoriti niti v hecu. Če že govorimo torej o kontekstu polnoletnosti, lahko seveda povlečemo paralele z odraščanjem otroka.
Povprečni mladostnik začne piti alkohol nekje med štirinajstim in sedemnajstim letom, tudi seksati začne približno takrat, nekateri prej, drugi kasneje. Slovenija pa se obnaša kot pijana budala že vse od leta 1991 – ilegalno prodajanje orožja, izbrisani, privatizacija, cerkvena denacionalizacija, razslojevanje, prikriti nacionalizem, slepo uboganje velesil. Pri tem zadnjem lahko rečemo tudi, da se Slovenija prostituira že od otroških let – kapital, interesi velikih, tako držav kot korporacij, javno mnenje vulgarne ulice, bolje rečeno makadama in podobno. Mogoče bi bilo dobro v politične lepospeve ob prazniku dodati tudi kakšno besedo o prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Polnoletniki zaslužijo namreč višje kazni kot mladoletniki.
Berete »jebeš kvazi samostojnost« OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Rusko vrhovno sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo v primeru umora novinarke Ane Politkovske. Na sojenju je porota sodelovanja pri umoru oprostila štiri osebe, člana ruske kriminalistične policije Sergeja Hadikurbanova, Čečena Džabrajla in Ibragima Mahmudova in Pavla Rjaguzova, ki je bil kot nekdanji častnik tajne službe obtožen zlorabe položaja. Vrhovni sodniki so zahtevali novo sojenje z novo poroto in tako ugodili zahtevam državnega tožilstva. Domnevni morilec, Čečen Rustam Mahmudov, je še na begu, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica. Za komentar odločitve vrhovnega sodišča smo prosili Nadježdo Prusinkovo, novinarko časopisa Novaja Gazeta, za katerega je pisala tudi Politkovska:
Prusinkovo smo vprašali ali ta odločitev vrhovnega sodišča glede na avtoritarnost režima pomeni, da postaja rusko sodstvo bolj neodvisno:
Prav tako smo rusko novinarko vprašali, kako je s pritiski na novinarje časopisa Novaja Gazeta po umoru njihove kolegice:
Trst so zasedli zunanji ministri skupine G8, torej sedmih bojda najrazvitejših držav in Rusije, ki se bodo pogovarjali v prvi vrsti o stabilizaciji Afganistana in širšega območja. Govora bo tudi o širjenju jedrskega orožja, terorizmu, mednarodnemu organiziranemu kriminalu in piratstvu. V Trstu sicer pričakujejo sedeminštirideset delegacij, prisoten pa bo tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Iranski zunanji minister Manušer Motaki se konference ne bo udeležil, ker ni pravočasno potrdil svoje udeležbe.
Medtem ko se bo v Trstu govorilo o orožju in terorizmu, pa se v New Yorku na sedežu Združenih narodov govori o finančni krizi, vendar se tega vrha ne udeležujejo voditelji zahodnih držav, pa tudi sicer je prišlo le nekaj več kot deset predsednikov držav in vlad. Veliko večino držav tako zastopajo veleposlaniki, državni sekretarji ali ministri. Vrha z naslovom »Konferenca o svetovni finančni in gospodarski krizi ter njenem učinku na razvoj« se je tako prijel naziv »vrh revnih držav«, ki pričakujejo večjo pomoč od bogatih, ki so za krizo odgovorne. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izpostavil dejstvo, da je razviti svet našel 1800 milijard dolarjev za reševanje finančnega sektorja, ne more pa najti 18 milijard za izpolnitev razvojnih obljub Afriki.
Združene države Amerike in Venezuela bosta zopet izmenjali veleposlanika, so potrdili uradniki tako v Washingtonu kot Caracasu. Lanskega septembra je venezuelski predsednik Hugo Chavez izgnal ameriškega veleposlanika z obrazložitvijo, da ZDA načrtujejo državni udar v Boliviji. Po Obamovem prevzemu oblasti se odnosi počasi normalizirajo in veleposlanika naj bi bila na delovnih mestih že v prihodnjih nekaj dneh. Chavez še vedno vztraja pri nekaterih kritikah ZDA. Tako kritizira ameriško politiko do Bolivije in poziva k ukinitvi sankcij proti Kubi.
Poleg Kube je žrtev ameriških sankcij tudi Severna Koreja. Obama je za leto dni podaljšal gospodarske sankcije proti Pjongjangu. Gre za omejitve pri premoženjskih poslih s Severno Korejo, odločitev pa utemeljuje, kot pravi, z obstojem in nevarnostjo širjenja jedrskega materiala, ki ga je mogoče uporabiti za izdelavo orožja. ZDA so sicer še za časa Busha Severno Korejo umaknile s seznama sovražnih držav in držav podpornic terorizma.
Islamski aktivisti so v somalijski prestolnici Mogadiš izvedli dvojne amputacije na štirih moških, ki so bili po šeriatskem pravu ta teden obsojeni zaradi kraje telefonov in pištol. Vsakemu od njih so z mačetami odsekali po eno roko in nogo, spektakel, ki je trajal kakšno uro, pa je opazovalo več kot tristo ljudi, med njimi največ žensk in otrok. Obsojenci naj bi sicer zločin priznali, vendar jih ni zastopal odvetnik, prav tako pa se niso mogli pritožiti na razsodbo. Skupina al-Shabab, ki nadzoruje večino južne Somalije, je tovrstno kaznovanje večkrat prakticirala na jugu države, za prestolnico pa je tovrstna praksa redka.
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pőttering je na srečanju z iranskim veleposlanikom v Evropski uniji iranskim oblastem posredoval sporočilo parlamenta, da obsojajo represijo nad protestniki, pa tudi prošnjo, da pošljejo parlamentarno delegacijo v Iran. Pőttering se je prostovoljno javil kot vodja delegacije, ki bi v Iranu sama preverila situacijo na terenu. Včeraj se je Pőttering srečal z iransko nobelovko Shirin Ebadi, ki je pozvala mednarodno skupnost k oprijemljivejšim signalom glede trenutne krize in prosila Evropski parlament, naj pošlje omenjeno delegacijo.
Premier Borut Pahor je pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope v Strasbourgu dejal, da se moramo vitalnega pomena Sveta Evrope zavedati, ko se soočamo s krizami in ko razmišljamo o smiselnosti in namenu obstoja te organizacije. Za Pahorja je pomembno, da Svet Evrope ostane enoten in zavezan skupnim ciljem. Dodal je, da Svet Evrope oblikuje podobo sodobne Evrope, premier pa si le-te ne zna predstavljati brez omenjene organizacije. Naj spomnimo, da je maja vodenje Sveta Evrope do novembra prevzela prav Slovenija. Morda od tod poudarjanje pomembnosti.
Zunanji minister Samuel Žbogar se je zadnja dva dni mudil na uradnem obisku Libije. S svojim libijskim kolegom Muso E. Koso sta pregledala gospodarsko sodelovanje med državama in izmenjala stališča o odnosih med Evropsko unijo in Libijo ter ostalih mednarodnih temah. Obe strani sta se dogovorili, da si bosta prizadevali za čimprejšnjo sklenitev sporazuma o gospodarskem sodelovanju, vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij ter sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
