OFF ČUDNIH PREDLOGOV IN POBEGOV Sreda, 29. 7. 2009 avtor/ica: Boris V.
... Nova eksplozija avtomobila bombe v Španiji – več ranjenih ...
... Bojda nek napredek v pogovorih med ZDA in Izraelom glede oživitve mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ...
... iz bosanskega zapora pobegnil nekdanji vodja mudžahedinov med vojno v Bosni – Abu Hamza ...
... Hrvaški predsednik Mesić odvzel odlikovanja Mirku Norcu in številnim obtožencem za vojne zločine ...
... stavka v domovih za starejše ...
OFF NAPOVEDNIK
Aleš Primc, član Slovenske ljudske stranke, se je domislil genialnega mehanizma, ki bi v trenutku dvignil politično kulturo v Sloveniji. Lik, ki je med drugim oster nasprotnik pravic istospolno usmerjenih in predlagatelj referenduma o oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, je namreč predlagal, da bi poslanci, ki bi glasovali za nek zakon, ki bi ga na naknadnem zakonodajnem referendumu volivci zavrnili, stroške izvedbe referenduma plačali sami. Briljanten in nadvse demokratičen koncept je Primc razložil za Radio Študent:
Primc je pojasnil, kaj je problem Slovenije?
Za konec pa je Primc dokazal popolno nepoznavanje razmer na Radiu Študent:
Berete OFF Program Radia Študent, ki nima nikakršnih predpisov, kvaliteta dela je pa tako ali tako subjektivna stvar.
OFF PROGRAM
Na severu Španije, v mestu Burgos, je ponoči eksplodiral avtomobil bomba, ki je terjal najmanj šestinštirideset lažje ranjenih oseb. Do eksplozije je prišlo pred kasarno Civilne garde, sicer nekakšne paravojaške enote, ki je bila močno poškodovana. Odgovornosti za dejanje ni prevzel še nihče, oblasti pa sumijo vpletenost ETE, ki bo v petek praznovala petdesetletnico svojega obstoja. Eksplozija ni bila napovedana vnaprej, kar ni značilno za Etino delovanje.
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je objavil zamrznitev odnosov s Kolumbijo, saj je kolumbijska vlada Venezuelo obtožila, da z orožjem oskrbuje uporniške Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – FARC. Iz Bogote je Chavez že odpoklical venezuelskega veleposlanika, trditve kolumbijske vlade pa označil za provokacijo in zagrozil, da bo prevzel kolumbijska podjetja v Venezueli, če se bodo takšne žalitve nadaljevale. Kolumbija je priznala, da razmišlja o tem, da bi Združenim državam dovolila uporabo štirih vojaških oporišč na svojem ozemlju.
Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta po triurnem srečanju sporočila, da ZDA in Izrael dobro napredujeta v pogovorih o regionalnem mirovnem procesu, vendar nihče ni omenil spornih izraelskih naselbin na okupiranem ozemlju. ZDA namreč zahtevajo ustavitev gradnje teh naselbin, kar Izrael zavrača. V Izraelu se je pred obiskom Iraka mudil tudi ameriški obrambni minister Gates, v regijo pa bo prišel še Dennis Ross, Obamov svetovalec za nacionalno varnost.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je odvzel odlikovanja Mirku Norcu, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov na območju Gospića, poleg njega pa je brez medalj ostalo še sedem obtožencev za vojne zločine. Odvzeme je državna komisija za odlikovanja in imenovanja predlagala zaradi sodelovanja pri mučenju vojnih ujetnikov v splitskem vojaškem zaporu, rezervni policist pa je odličja izgubil zaradi sodelovanja v zločinih nad Srbi v zahodni Slavoniji. Do konca leta naj bi Mesić odlikovanja odvzel tudi Branimirju Glavašu, ki je pred kaznijo zaradi vojnih zločinov v Osijeku pobegnil v Bosno, in še nekaterim drugim »vojnim herojem«.
Iz zapora v Zenici je pobegnil Karaj Kamel bin Ali oziroma Abu Hamza, med vojno v Bosni vodja islamskih borcev, ki je prestajal skoraj štiriletno zaporno kazen zaradi razbojništva, groženj tožilcu in nasilja v družini. V bistvu Hamza ni pobegnil, temveč se v zapor ni vrnil po tem, ko so mu odobrili sedemdnevni izhod. Hamzi so bosanske oblasti sredi devetdesetih podelile državljanstvo, vendar so mu ga leta 2007 odvzele zaradi stikov s terorističnimi skupinami. Po odsluženi kazni v Zenici bi moral Hamza Bosno tudi zapustiti.
V Moldaviji spet volijo nov parlament, saj so po aprilskih volitvah državo zajeli protesti zaradi nezadovoljstva nad zmago komunistov, izbira novega predsednika države pa v parlamentu ni uspela. Sedanjemu predsedniku Vladimirju Voroninu se izteka drugi mandat, zato bodo današnje volitve pokazale tudi, kdo ga bo nasledil. Komunistom se spet nasmiha zmaga, poleg njih pa naj bi se v parlament prebile še tri liberalne stranke, ki zagovarjajo vstop v EU in NATO, in Demokratska stranka nekdanjega predsednika parlamenta, ki je izstopil iz komunistične stranke.
Sindikat zdravstva in socialnega varstva je uresničil svojo obljubo o stavki, saj ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni izplačalo zahtevanih dodatkov po pogodbi, ki jo je aprila podpisalo s sindikatom. V času stavke sicer dela petdeset odstotkov zaposlenih, da ne bi bili oskrbovani prizadeti zaradi stavke. Ministrstvo trdi, da razlogov za stavko ni in da si bo še naprej prizadevalo za dialog. Stavke bodo potekale po dve uri vsak ponedeljek, sredo in petek – vsaj dokler ne bo dosežen dogovor.
Mladinsko-informacijski center tretjič zapored organizira tabor za romske in neromske otroke v Grosupljem, ki je namenjen prebijanju predsodkov, ki na tem področju v naši družbi obstajajo. O taboru smo spregovorili s predstavnico Mladinsko-informacijskega centra, Tinkaro Grilc, ki se tam tudi nahaja.
