Politika> PLJUNKI POZABE

"Paul Krugman"
Ponedeljek, 14. 9. 2009

avtor/ica: Lan

»Depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja je končal obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna.« To je samo ena mnogih izjav zadnjega Nobelovega laureata za ekonomijo, Američana Paula Krugmana, zaradi katerih je marsikateri šank postal ne le torišče političnih, temveč tudi ekonomskih teorij. Slikovitost je ena tistih značilnosti, s katero je danes 56-letni profesor ekonomije na univerzi Princeton, od leta 2000 redni kolumnist New York Timesa, moker sen prenekaterega medijskega uredn

»Depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja je končal obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna.« To je samo ena mnogih izjav zadnjega Nobelovega laureata za ekonomijo, Američana Paula Krugmana, zaradi katerih je marsikateri šank postal ne le torišče političnih, temveč tudi ekonomskih teorij. Slikovitost je ena tistih značilnosti, s katero je danes 56-letni profesor ekonomije na univerzi Princeton, od leta 2000 redni kolumnist New York Timesa, moker sen prenekaterega medijskega urednika, dekana ali organizatorja poslovnih konferenc. Švedska kraljeva akademija je Krugmana za njegovo delo nagradila z 1,4 milijona dolarji. Odbor za Nobelovo nagrado je posebej izpostavil njegovo novo teorijo trgovine in razvoj nove gospodarske geografije. Oboje se med seboj prepleta, Krugman pa zna to bolje znanstveno razložiti kot drugi ekonomisti in hkrati poljudno pojasniti bralcem svojih kolumen in bloga.

In zakaj države med seboj trgujejo? Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo, da države in družbe poslujejo skladno s svojo razvitostjo, značilnostmi delovne sile, surovinami, ki so na voljo, razpoložljivo opremo, in podobno. Razvite države tako prodajajo stroje – in subvencionirajo lastno kmetijstvo-, revne pa kmetijske pridelke. Šele Krugman je z ekonomskimi modeli razložil, zakaj trgovina med podobno razvitimi državami cveti. Z novo teorijo trgovine je dokazal, da velika industrijska podjetja lahko poslujejo toliko uspešneje, kolikor večji trg oskrbujejo. Zaradi tega se Toyoti izplača avtomobile prodajati tudi v Nemčiji, Mercedesu pa na Japonskem.

56-letni Krugman je oster kritik vsakršne ameriške administracije. Kljub temu je bil v 80-ih član svetovalnega ekonomskega odbora pod Ronaldom Reaganam. V svoje ministrske vrste ga je skoraj zvabil Bill Clinton, pa se je Krugman po predstavitvenem pogovoru z Bubbo odločil, da ima za politično funkcijo preveč za povedat, hkrati pa tudi predolg jezik. Na prve strani ameriških medijev je stopil v času predsednikovanja Busha mlajšega, čigar ekonomsko politiko je obstreljeval z vsemi topovi in celoten mandat utelešal sovražnika republikanske ekonomske doktrine številka 1. Črna lisa v njegovi karieri – svetovanje upravi Enrona pred njegovim kolapsom – seveda ni pomagala.

V hudih časih se pobožni obračajo k bogovom. V času krize od nje prizadeti poznajo ime Paula Krugmana. V živo ga bo domača javnost spoznala to sredo, ko bo predaval v Cankarjevem hramu kulture. Pred časom je dejal, da bo krize konec do letošnjega poletja. Vse zato zanima, kaj bo povedal tokrat?



Pred obiskom nobelovega lavreata Paula Krugmana je Plunke podpisal Lan.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=20513