Politika> N-euro moment

Slovenija je začasno brez vojaške pomoči ZDA
Sreda, 2. 7. 2003
avtor/ica: tomazza

Združene države Amerike še naprej ostajajo v svoj osamljeni prav o svoji dominantni vlogi v mednarodni skupnosti prepričana država, ki je lani kot prva umaknila svoj podpis z mednarodne pogodbe, ki je pravni temelj za sam nastanek in začetek delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča. Včeraj je tako v veljavo stopil Zakon o zaščiti ameriških oboroženih sil, ki ga je George Bush mlajši podpisal takoj za tem, ko je prelomil besedo oziroma pisno zavezo o spoštovanju mednarodnega prava svojega demokratskega predhodnika. Z zakonom o zaščiti ameriških oboroženih sil, pa je uzakonjena tudi ukinitev vojaške pomoči državam, nečlanicam Nata, ki do včerajšnjega 1. julija z Združenimi državami Amerike niso podpisale bilateralnih sporazumov o imuniteti ameriških državljanov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Zaenkrat pa je med njimi še tudi Slovenija, ki bo tako ostala brez dobrih štirih milijonov ameriških dolarjev vojaške pomoči.

Toda žalost političnih elit šestih držav novih članic zveze NATO – Slovenije, Slovaške, Bolgarije, Litve, Latvije in Estonije, ki so v letošnjem letu uspešno zmanipulirale svoja državljanska telesa in uresničile svoje mokre severnoatlantske sanje, pri ameriških pritiskih za sklenitev bilateralnih sporazumov o imuniteti predvsem ameriških vojakov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem pa se je zaradi ogorčenja javnosti in negodovanja Evropske unije nekako le zataknilo, je bila kratkega veka. Gospodje iz State Departmenta so jim namreč morali že priznati, da je odtegnitev ameriške vojaške pomoči, kar pa so pravzaprav sploh ne tako zelo prefinjene proračunske investicije v vse večjo odvisnost držav od ponudbe orožja ameriških proizvajalcev, le začasna.

Ameriška administracija bo vsekakor še naprej vodila tiho ofenzivo diplomatskih bolj ali manj tajnih pritiskov na oblastniške elite držav, ki so – razen Bolgarije – vpete tudi v evropske integracijske procese in bodo z naslednjim letom že podvržene tudi enotni evropski zunanji politiki. Ta pa se spoštovanja že sprejetih mednarodnopravnih obveznosti in pravzaprav pod njenim okriljem nastajajočega Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je v začasni stavbi v Haagu prav včeraj začelo pregledovati prve izmed 500 doslej tam že vloženih tožb, ne bo kar tako poceni odrekla. In glede na to, da v ameriški administraciji že obljubljajo, da se bodo za sklenitev bilateralnih sporazumov o imuniteti ameriških vojaških branilcev strateško-gospodarskih interesov svoje države povsod po svetu, še naprej na vso moč prizadevali, je jasno, da ne glede na napovedovane morebitne ministrske menjave in osvežitve tudi vladi Antona Ropa v prihodnjih mesecih ne bo lahko.

Toda ne glede na ameriški administraciji lastno samozaverovanost v svoj prav in svoj končni uspeh, kleč začasnosti odtegnitve ameriške vojaške pomoči bodočim državam pravzaprav le še formalno nečlanicam zveze NATO, med katere se je – tako je odločila referendumska ljudska volja – uvrstila tudi Slovenija, leži nekje drugje. Pravzaprav kar nekoliko nerodno, ampak legalistično neizprosno je namreč dejstvo, ki ga je z nekoliko stisnjenimi zobmi moral priznati tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Richard Boucher. In sicer da je ameriški senat pristopne pogodbe za vseh sedem novih članic zveze Nato že ratificiral. Nenazadnje so nam v enem od diplomatsko-lobističnih obiskov, v Ljubljano v dar prinesli kar samo ameriško zastavo, ki je tisti dan plapolala pred stavbo senata v Washingtonu.

To pa v bistvu pomeni, da bi bodoče članice Nata ameriško vojaško pomoč lastni orožarski industriji, izgubile le, če bi kongres zakon o zaščiti ameriških vojakov spremenil. Da pa bodo države omahljivke in preračunljivke nekoliko le kaznovane, je obveljalo, da za šest novih držav zveze Nato prekinitev dotoka z krvjo nič krivih civilnih žrtev več kot dvajsetih brez soglasja Varnostnega sveta Združenih narodov v zadnjih nekaj desetletjih s strani ZDA napadenih držav umazanega denarja, velja le do trenutka, ko bo njihovo članstvo tudi formalno potrjeno. Takrat bodo namreč iz Zakona o zaščiti ameriških vojakov kar avtomatično izvzete.

Vse kar nam tako manjka te dni na drugače politično prav nič bolj pokončni strani Alp je, da se ponovno začne oglašati še v zadnjem času od javne pozornosti nekoliko odmaknjena figura od zunanjega ministra, ter da po vsiljenemu podpisu Vilnuške izjave tudi ta ameriški splet legalističnih okoliščin, razglasi za nov največji dosežek le njemu lastne zunanjepolitične modrosti, zaradi katere se zdi, da bo evropska koza ostala cela, ameriški volk, za katerega vojaški proračun so ti štirje milijoni dolarjev pravzaprav zgolj drobiž, pa še naprej lačen profitov za svojo orožarsko industrijo. Da pa bi se med domačo politično kasto našel kdo, ki bi ameriškim imperatorjem zabrusil v obraz, da naj ne glede na določila in avtomatizme Zakona o zaščiti ameriških vojakov po vsem svetu, kar obdržijo svoj s krvjo kolateralne civilne škode umazani denar, pa je tako ali tako v tej deželi povsem iluzorno pričakovati.

ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z začasno odtegnitvijo vojaške pomoči državam nepodpisnicam bilateralnih sporazumov o imuniteti za ameriške vojaške državljane v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=2072