OFF REVNIH IN SPOPADOV S POLICIJO Sreda, 21. 10. 2009 avtor/ica: Boris V.
... Ameriški senat dovolil sojenje zapornikom iz Guantanama v Združenih državah ...
... V ZDA skoraj petdeset milijonov ljudi revnih ...
... Se tudi Avstralija počasi umika iz Afganistana? ...
... Neredi in spopadi s policijo v alžirskem glavnem mestu zaradi obupnih življenjskih razmer ...
OFF NAPOVEDNIK
Katastrofa, svet propada, uničeni bomo! Tečaji vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzici so že tretji dan zapored štartali z negativnim predznakom. Že v prve pol ure so se znižali v povprečju za en odstotek, najbolj pa so najebali lastniki delnic Mercatorja, Luke Koper in Petrola. Mercatorjeve delnice so se namreč pocenile za 2,41 odstotka, tiste od Luke Koper za 1,76 odstotka, Petrolove pa so cenejše za 1,64 odstotka. Vse pa le ni tako črno. Še posebej za imetnike Intereuropinih delnic, saj so ti virtualno bogatejši za 0,16 odstotka.
Glede na slabe čase borznega posredništva, v katerih se nahajamo, je edina logična rešitev sledeča. Borzo moramo zažgati, da se bo njen kolaps videl in vohal daleč naokoli, jo nato obnoviti z evropskimi sredstvi in v njej urediti visoko varovan zapor, kjer bodo težko prisilno delo opravljali sedanji borzni posredniki. Vseeno pa bomo ohranili mednarodni borzni indeks, da tujina ne bo posumila, kaj se dogaja.
Berete logično razmišljajoč OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Po odobritvi selitve guantanamskih zapornikov na sojenje v Združene države v začetku oktobra s strani predstavniškega doma kongresa, je podoben ukrep sprejel tudi ameriški senat. Z devetinsedemdesetimi glasovi za in devetnajstimi proti je sicer dovolil nadaljevanje selitve zapornikov v ZDA, a to še ne zagotavlja, da bodo tam nedolžni ujetniki lahko tudi izpuščeni. Senatna odločitev vključuje tudi pogoje, da mora Obamova administracija pred novimi premestitvami izdelati nov načrt, petnajst dni pred premestitvijo pa mora zagotoviti, da zapornik ne predstavlja tveganja za varnost. Izpustitvi nedolžnih ujetnikov iz Guantanama na ameriška tla nasprotujejo tako v republikanskem kot demokratskem taboru.
Po zadnji raziskavi javnega mnenja Washington Posta in televizije ABC kar sedeminpetdeset odstotkov Američanov podpira ustanovitev javne zavarovalnice, ki bi na trgu tekmovala z zasebnimi. Rahla večina, torej enainpetdeset odstotkov vprašanih, podpira tudi obvezno zdravstveno zavarovanje. Morda na ta mnenja vpliva podatek Ameriške nacionalne akademije za znanost, ki kaže, da je bilo lani v ZDA revnih 47,4 milijona ljudi, oziroma sedem milijonov več kot kažejo podatki urada za štetje prebivalstva. Ameriški kongres pripravlja zakon, po katerem se bodo za ugotavljanje statistike, od katere je odvisna državna pomoč, uporabljale številke omenjene akademije in ne več urada za štetje prebivalstva.
Vrhovno sodišče v Nikaragvi je odpravilo ustavno prepoved ponovne izvolitve, kar omogoča ponovno kandidaturo predsednika Daniela Ortege na volitvah leta 2011. Z razsodbo je sodišče tako ugodilo pritožbi Ortege in skupine več kot stotih županov. Šest vrhovnih sodnikov naj bi veljalo za privržence Ortegove Sandinistične stranke, opozicijski politiki in pravniki pa so odločitev sodišča označili za nezakonito. Od leta 1995 je bilo predsednikom prepovedano zapored kandidirati ali biti na funkciji več kot dva mandata.
Avstralski obrambni minister John Faulkner išče načine, da bi afganistanski vojaki v Afganistanu čim prej končali svoje operacije. Vojsko je tako prosil za nasvete, kako naj to storijo, avstralska vojska pa v Afganistanu vsekakor ostaja do konca drugega kroga predsedniških volitev, ki bo sedmega novembra. Kasneje je minister parlamentarnemu odboru dejal, da Avstralija ne bo začela takoj umikati svojih enot in bo tam ostala, vse dokler ne bo mogla svojih nalog prenesti na afganistansko vojsko. Avstralija ima v Afganistanu nameščenih tisoč petsto vojakov.
Afganistanski predsedniški kandidat Abdulah Abdulah je poudaril, da je pripravljen na drugi krog predsedniških volitev. Ta bo, kot smo že omenili, sedmega novembra, v njem pa se bo Abdulah pomeril s sedanjim predsednikom Hamidom Karzajem. Afganistanska neodvisna volilna komisija je včeraj odločila, da bo po avgustovskih volitvah potreben še drugi krog, na odločitev komisije pa so vplivale volilne prevare v mnogih okrajih. Združeni narodi bodo zato po napovedi generalnega sekretarja Ban Ki Moona zamenjali dvesto opazovalcev volitev, ki naj bi bili vpleteni v prevare v prvem krogu.
Brez predsednika za nekaj časa ostaja Moldavija, saj ta petek v parlamentu ne bodo volili novega, ker se za položaj poteguje samo en kandidat, za sklic volitev pa morata to funkcijo želeti najmanj dva. Dosedanji predsednik Vladimir Voronin je namreč v septembru odstopil. Aprila so Moldavijo pretresli neredi po parlamentarnih volitvah, ko so zmagali komunisti, na julijskih predčasnih volitvah pa je zmagala prozahodna koalicija Zveza za evropske integracije. Vendar ta nima dovolj glasov za izvolitev predsednika, tudi če bi bil rešen problem manjkajočega drugega kandidata.
V glavnem mestu Alžirije, Alžiru, že tretji dan potekajo spopadi s policijo zaradi neurejenih bivanjskih razmer v delavskem predelu mesta. Spopadi so se začeli že v ponedeljek, ko so prebivalci soseske Diar Echams v predmestju od mestnih oblasti zahtevali, da jih vključijo na seznam oseb upravičenih do premestitve. Policija v protiizgredni opremi se je v torek skušala prebiti v sosesko, protestniki pa so nanjo metali kamenje in zažigalne bombe. Ranjenih naj bi bilo najmanj devet policistov. Prebivalci revnega predela naj bi živeli stisnjeni v premajhnih domovih in naj ne bi imeli vsi niti dovolj prostora za spanje.
Po Strasbourgu še vedno hara ekipa aktualno politične redakcije, tokrat pa se za valove Radia Študent iz Evropskega parlamenta javlja sodelavec Tadej:
Zunanji minister Samuel Žbogar se nahaja v Ukrajini, kjer se bo sešel z ukrajinskim kolegom Petrom Porošenkom in predsednikom parlamenta Vladimirjem Litvinom. Žbogar bo kot predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope sodeloval tudi na Forumu za prihodnost demokracije, v čast Forumu pa bo večerjal tudi z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Glavna tema pogovora na srečanjih bo ukrajinsko približevanje Evropski uniji, Žbogar pa bo sogovornike podučil o reformah, ki jih mora Ukrajina izvesti v procesu približevanja uniji. Minister ni pozabil na slovenska podjetja, tako da se bo srečal tudi s predstavniki teh, ki delujejo na ukrajinskem trgu.
Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je vlado in ministrstvo za delo pozvalo k sprejemu zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v zavodih. Sedanje stanje je po mnenju Ustavnega sodišča, kot opozarjajo v Združenju, neustavno. Podrobnosti poziva nam je predstavil generalni sekretar Združenja, Mato Gostiša:
