ARBITRAŽNI SPORAZUM V SABORU IN ODZIV DVEH PRAVNIH STROKOVNJAKOV Ponedeljek, 2. 11. 2009 avtor/ica: Urh
V hrvaškem saboru ravnokar poteka vroča razprava o sprejemu arbitražnega sporazuma, ki naj bi ga sproducirala tiha diplomacija. Medtem ko vladi zagovarjata zadnjo obliko arbitražnega sporazuma kot najboljšo rešitev za vse, mu nasprotujeta obe opoziciji, kot tudi precejšnji del hrvaške strokovne javnosti, zaradi česar je le-ta v javnost lansirala izjavo, v kateri v desetih točkah izkazuje kritiko arbitražnega sporazuma.
V hrvaškem saboru ravnokar poteka vroča razprava o sprejemu arbitražnega sporazuma, ki naj bi ga sproducirala tiha diplomacija. Medtem ko vladi zagovarjata zadnjo obliko arbitražnega sporazuma kot najboljšo rešitev za vse, mu nasprotujeta obe opoziciji, kot tudi precejšnji del hrvaške strokovne javnosti, zaradi česar je le-ta v javnost lansirala izjavo, v kateri v desetih točkah izkazuje kritiko arbitražnega sporazuma. Strokovnjake na Hrvaškem moti najbolj tretji člen sporazuma, kjer pod točko B piše, da bo o stiku Slovenije z odprtim morjem odločalo arbitražno sodišče. Moti jih tudi določitev arbitrov, saj bi tri od petih – med drugim tudi predsednika - morali izbrati iz spiska predsednika Evropske komisije in evropskega komisarja za širitev.
Najprej smo govorili z enim izmed podpisnikov hrvaške kritične izjave, pravnim strokovnjakom in bivšim predsednikom hrvaškega dela mešane hrvaško-slovenske komisije za mejo, Davorinom Rudolfom. Uvodoma smo mu postavili vprašanje, koliko glasov sploh potrebuje hrvaška vlada v Saboru, da lahko sporazum podpiše, saj nekateri trdijo, da dve tretjini, medtem ko je podpredsednik Sabora Vladimir Šeks - sicer iz vrst vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti - dejal, da potrebujejo samo absolutno večino.
Nadalje smo ga vprašali, kje je njegova kritika predlaganega arbitražnega sporazuma, kot tudi o kritični izjavi pravnih strokovnjakov, katerih član je ter o delovanju zdaj že bivše mešane slovensko-hrvaške komisije za mejo.
Z Rudolfom smo govorili še o morebitnem dostopu Slovenije do odrtega morja, v čemer sicer vidi eno od slabosti predlaganega arbitražnega sporazuma za Hrvaško, kar je omenil že v prejšnji izjavi.
Za konec pa o predlaganem arbitražnem sporazumu poslušajmo še krajši pogovor s strokovnjakom za mednarodno pravo Miho Pogačnikom, ki je bil predsednik slovenskega dela omenjene mešane komisije:
