Politika> BritOFF

BRITOFF - NIKOLI POZABLJENI?
Sreda, 4. 11. 2009

avtor/ica: Boris V.

... Slovenec grizel po Rigi ...
... Razrešen odgovorni urednik STA ...
... SLS hoče biti pomembna ...
... Podpis arbitražnega sporazuma ob 12:15 v Stockholmu ...
... V Šanghaju kmalu nov Disneyev park ...
... V Teheranu spopadi med policijo in protestniki ...
... V Afganistanu ubitih pet britanskih soldatov ...

ob 7:05

V izogib maltretiranju ravnokar prebujenih ušes začenjamo jutranje novice z domoljubno vestjo. Na pasji razstavi v latvijskem glavnem mestu Riga je v nedeljo slavil naše gore list. Protagonist te zgodbe pa ni štirinožec, temveč njegov lastnik, ki je razočaran in jezen nad slabo uvrstitvijo svojega pasjega sužnja v nogo ugriznil varnostnika. Ta je posredoval, saj je Slovenec napadel sodnika in lastnika zmagovalnega psa. Domači heroj se ni ustavil niti pred roko zakona in je ugriznil tudi njo, torej roko policista. Kazen? Tristo šestintrideset evrov.

S funkcije je bil razrešen odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije Borut Meško. Za izredno odpoved Meškove pogodbe se je direktor STA Bojan Veselinovič odločil, kot pravi, zaradi čvrstega prepričanja, da je odpuščeni kršil pogodbena in zakonska določila. Za izbor in imenovanje novega urednika bo objavljen javni razpis, Meška pa bo začasno nadomestil urednik gospodarskega uredništva Alen Pivk. Glavni očitek Mešku je bil, da kljub pozivom ni izročil Programa prilagajanja STA na medijskem trgu.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda je dejal, da bi morala Evropska komisija predlagati seznam najuglednejših in najbolj izkušenih sodnikov za arbitražo o mejnem sporu Hrvaške in Slovenije. Tako naj bi se izognila sumom v pristranskost. Swoboda je poleg tega opozoril, da ostaja nekaj dvomov glede stopnje sodelovanja Hrvaške z haaškim sodišče za bivšo Jugoslavijo.

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je potrdil poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško in besedilo usklajenega sporazuma. Za so glasovali člani iz koalicije, opozicija pa je glasovanje obstruirala. Štiriurna razprava je bila bojda burna, poslanci pa si niso bili na koncu nič bližje kot na začetku.

ob 8:05

Slovenska ljudska stranka hoče biti pomembna in močna stranka, zato je ustanovila Politično akademijo SLS. Predsednik stranke Radovan Žerjav je dejal, da je ustanovitev akademije obljubil na zadnjem kongresu stranke, ocenil pa je tudi, da je prav, da začnejo znotraj stranke proizvajati svoje kadre. Podpredsednica SLS Olga Franca je dejala, da so med cilji akademije ustvarjanje boljših voditeljev, spodbujanje aktivnega državljanskega delovanja, pa še povečanje vidnosti in prisotnosti stranke na vseh nivojih.

Bolgarijo že vrsto let pretresa val ugrabitev, zato je bolgarsko pravosodno ministrstvo predlagalo drastično zaostritev zapornih kazni za ugrabitelje. Kazni bi se tako podaljšale na obdobje od pet do trideset let, vztrajnim ugrabiteljem, mučiteljem svojih žrtev in tistim, ki zahtevajo zanje odkupnine, pa grozi dosmrtni zapor. O spremembah kazenskega zakonika bo moral odločiti bolgarski parlament.

Ameriško pravosodno ministrstvo bo peterici muslimanov, ki so bili zlorabljeni v brooklynskem zaporu, kjer so bili zaprti po enajstem septembru, plačalo skupno 1,2 milijona dolarjev odškodnine, čeprav vlada ni priznala krivde ali sprejela kakršnekoli odgovornosti za zlorabe. Tožniki se pravdajo že sedem let, zato so nekateri sprejeli ponujeni denar, da se le bi proces vlekel še dlje.

ob 9:05

Slovesen podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško se bo zgodil v Stockholmu danes čez nekaj več kot tri ure oziroma ob dvanajsti uri in petnajst minut, je sporočilo švedsko predsedstvo Evropske unije. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ponovil, da je za švedsko predsedstvo širitev unije prednostna naloga.

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz začenja dvodnevki obisk v Beogradu. Brammertz se namreč pripravlja na predstavitev poročila o sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem za vojne zločine v bivši Jugoslaviji. Sestal se bo med drugim tudi s predsednikom Borisom Tadićem in premierom Mirkom Cvetkovićem, po obisku pa bo svoje poročilo predstavil Evropski uniji in Varnostnemu svetu Združenih narodov. Od ocene v poročilu je odvisno srbsko približevanje EU, saj Nizozemska zahteva uporabo termina polno sodelovanje, kar pa zaradi še ne izročenih Gorana Hadžića in Ratka Mladića ni za pričakovati.

Na severu Jemna je bilo ubitih pet pripadnikov varnostnih sil, od tega trije višji oficirji. Zasedo naj bi pripravili aktivisti Al-Kajde. Vlada se od leta 2004 spopada z uporniki Houthii, spopadi pa so se še zaostrili avgusta letos, ko je vlada sprožila novo ofenzivo. Do separatističnih teženj prihaja tudi na jugu države, zato so države Zahodnega sveta zaskrbljene za porast vpliva Al-Kajde na tem območju.

Kitajska vlada je še radikalizirala svoj koncept komunizma. Odobrila je namreč načrte za gradnjo Disneyevega zabaviščnega parka v Shanghaju, ki bo tako prvi v celinski Kitajski. Podjetje Walt Disney se je za ta izvoz sodobne percepcije svobode in svetovljanstva trudilo več kot desetletje. V Disneyu upajo, da bo park za liberalne Kitajce na voljo do leta 2014.

ob 10:05

Ameriška odposlanca, eden izmed njiju je pomočnik zunanje ministrice Kurt Campbell, sta se v Burmi srečala s premierom Theinom Seinom, kar je bilo najvišje srečanje med predstavniki obeh vlad v več kot desetletju. Ravno zdaj pa se pogovarjata tudi z opozicijsko zapornico Aung San Suu Kyi  Združene države naj bi preizkušale novo taktikov pri odnosih z Burmo, torej sankcije z dialogom.

V Teheranu so se spopadli podporniki opozicije, ki so vpili »Smrt diktatorjem!« in policija, ki je nanje – na protestnike, ne diktatorje – metala solzivec. Protesti so povezani s trideseto obletnico zasedbe ameriške ambasade v Iranu. Revolucionarna garda je opozicijske skupine opozorila, naj ne prirejajo protestov, ki so v bistvu nadaljevanje tistih, ki so sledili predsedniškim volitvam pred nekaj meseci, na katerih je slavil predsednik Mahmud Ahmadinedžad.

Uporniki v Afganistanu so poželi nov vojaški uspeh, saj jim je uspelo ubiti pet britanskih vojakov v provinci Helmand. Nanje naj bi streljal afganistanski policist odpadnik. Ta naj bi bil v sporu s svojim načelnikom, povezan pa naj bi bil tudi s Talibani. Britanski premier Gordon Brown je izkoristil trenutek in dejal, da ne bodo padli vojaki nikoli pozabljeni.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=21070