... Ruanda zahteva izročitev dveh aretiranih upornikov v Nemčiji ...
... uradno bo na hrvaških predsedniških volitvah kandidiralo dvanajst kandidatov ...
... Zunanji minister Samuel Žbogar o prvem letu dela ministrstva po sestavi sedanje vlade ...
... jutri ob dvanajsti uri bo potekal drugi plenum na FDV-ju ...
OFF NAPOVEDNIK
Moč telenovel se je še povečala, saj se je neka Indijka ločila od svojega moža, ker ji ta ni dovolil gledati telenovel, pri čemer je kompenzirala svoja čustva, kot lahko to pri nas delate na primeru najslabšega realnostnega šova – seveda pa ne gre za Kmetijo -, ampak za ultra sentimentalen Big Father, v primerjavi s katerim si Kmetija zasluži mednarodno priznanje. Sodnik je zahtevi odločitve sodišča ugodil zato, ker naj bi mož štiri leta namenoma izzival prepire zaradi telenovel.
Te pa so lahko tudi povod za melodramatične izpade, še posebej z jokajočimi izpadi in glasbo, ki te spremlja. Sicer pa bi lahko dali tudi temu možu določeno pohvalo, saj je želel ženo prepričati, da ne gleda več telenovel, čeprav je ta navada že splošno sprejeta v družbi. To je zelo problematično, pa ne samo z vidika vzgoje diktature, ampak tudi z liberalnega vidika, saj marsikaj drugega – manj problematičnega -, ni sprejeto.
Berete Telenovela OFF program Radia Študent. OFF PROGRAM
Ruanda pričakuje od Nemčije, ki je aretirala dva voditelja upornikov te afriške države, da jih bo izročila in jima s tem omogočila sojenje v Ruandi zaradi genocida leta 1994 v Ruandi. Eden od aretiranih, Hutujec in vodja skupine sil za demokratizacijo in liberalizacijo Ruande Murwanashyaka - ki sicer deluje iz demokratične republike Kongo - je dejal, da ni kriv in da se je boril zgolj za demokratizacijo Ruande, ki jo trenutno obvladajo Tutsiji. Sicer je skupina sil za demokratizacijo in liberalizacijo Ruande ena izmed tistih, ki se borijo in povzročajo nemire v Ruandi, zaradi česar je ta država v zadnjih letih že dvakrat vdrla na ozemlje Demokratične republike Kongo.
Honduraški kongres bo glasoval o vrnitvi odstavljenega in izgnanega predsednika Manuela Zelaye na položaj šele po predsedniških volitvah, , ki bodo devetindvajsetega novembra. Predsednik kongresa Jose Alvedro Saavedra je dejal, da se bo kongres sestal v začetku decembra in odločal, ali bo lahko Zelaya svoj mandat dokončal ali ne. Nekaj regij je že dejalo, da izidov predsedniških volitev ne bo priznalo, če Zelaya ne bo vrnjen na položaj že pred volitvami. V primeru, da bo prišlo do kongresnega glasovanja šele po volitvah, je vrnitev na položaj predsednika zavrnil tudi sam Zelaya. Pravi, da bi drugače legitimiral svojo junijsko odstavitev s položaja.
Iz severne Amerike, natančneje iz Združenih držav, pa se nam je javila redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček:
Potem ko je francosko sodišče prejšnji mesec scientološko cerkev obsodilo finančnih prevar, so se pripadniki te verske skupnosti zaradi sumljivih dejavnosti znašli na udaru tudi v Avstraliji. Tamkajšnji premier Kevin Rudd namreč resno razmišlja o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi raziskala obtožbe o hudih kršitvah s strani zasledovalcev nauka pisca znanstvene fantastike Rona Hubbarda. K parlamentarni preiskavi je pozval senator Nick Xenophon, potem ko je javnosti predstavil pisma, ki naj bi jih prejel od nekdanjih pripadnikov scientološke cerkve. V njih so opisane številne kriminalne dejavnosti širokega spektra, v katere so vpleteni pripadniki te verske skupnosti.
Med kršitvami so omenjeni odvzem prostosti, prisilni abortusi, fizično nasilje in izsiljevanje. Predstavniki verske skupnosti so se v svojem slogu že ostro odzvali na omenjene trditve in pozive k ustanovitvi preiskovalne komisije. Ne vemo še, ali pripravljajo tudi nove tožbe, sami pa se bomo komentarjev vzdržali, saj za seboj nimamo dovolj močne pravne ekipe.
Na hrvaškem se bo uradno za mesto predsednika potegovalo dvanajst kandidatov. Glavni kandidati so Ivo Josipović, kandidat največje opozicijske Socialno-demokratske stranke, zagrebški župan Milan Bandić in Andrija Hebrang iz Hrvaške demokratske skupnosti, ki mu sicer po anketah ne kaže najbolje. S hrvaškim političnim analitikom Davorom Gjenero smo govorili o tem, kakšno kampanjo lahko pričakujemo.
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je na današnji tiskovni konferenci predstavil svoje videnje dela ministrstva za zunanje zadeve v prvem letu od formiranja sedanje vlade. Začel je z omembo pozitivne energije in vibracij, ki da prevevajo njegovo ministrstvo, omenil je ureditev razmer, novo transparentnost kadrovske politike in več odprtosti ter demokracije znotraj samega ministrstva. Zaposleni naj bi imeli tudi več možnosti povedati, kaj si mislijo brez strahu za posledice. Ta naj bi bil, kot smo neuradno izvedeli, v času ministrovanja Dimitrija Rupla sicer kar prisoten. Žbogar je takole ocenil nedavno novinarsko konferenco, ki jo je imel Rupel v vlogi predsednika odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS, na kateri je kritiziral tudi delo ministrstva, na katerem je zaposlen:
Med točkami, ki jih je Žbogar predstavil, izpostavljamo - kot je dejal minister - konkretizacijo načelne politike Slovenije. Kot primer je navedel glasovanje za potrditev poročila Richarda Goldstona v zvezi z zimskimi dogodki v Gazi na glasovanju v Generalni skupščini. Samuel Žbogar:
Žbogarja smo vprašali, koliko držijo govorice, da bi lahko imela Slovenija vlogo posrednika med Makedonijo in Grčijo v sporu glede imena bivše jugoslovanske republike:
Jutri ob dvanajsti uri bo na Fakulteti za družbene vede potekal drugi študentski plenum. Izhodišča za debato bodo avtonomija univerze – kako jo vidimo, kakšno si želimo, bolonjska reforma, avtonomni študentski prostor in še druge teme. Govorili smo z aktivistom Tinetom Frecetom: