Politika> OFF Program

PRVI OFF
Petek, 1. 1. 2010

avtor/ica: Boris V.

... ruska policija priprla več deset protivladnih protestnikov ...
... Kazahstan za leto dni prevzel predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ...
... Španija z ambicioznimi cilji prevzela predsedovanje Evropski uniji ...
... Ameriški zvezni sodnik razveljavil obtožnice proti nekdanjim uslužbencem podjetja Blackwater ...
... z delovanjem začenja nacionalni preiskovalni urad ...

OFF NAPOVEDNIK

Jebeš takšno zimo. Neobičajno visoke temperature kvazijo zimsko idilo po več evropskih regijah. V Atenah so danes izmerili dvajset stopinj, podobne temperature pa so imeli v minulih dneh tudi v Srbiji. Povprečje v grškem glavnem mestu v tem času je sicer okoli 13,5 stopinje, takšno pa naj bi navkljub vsemu bilo stanje v prihodnjih dneh. Grški rekord visokih januarskih temperatur sicer sega v leto 1962, ko so na Kreti izmerili 28,5 stopinj.

Turistov to seveda ne moti, naokoli hodijo v poletnih oblačilih. Normalno, ko pa se ne brigajo za učinek takšnih temperatur na živalski in rastlinski svet. Boli njih, v Hoferju je zelenjava vedno sveža, mar ne? Zanimivo pa bi bilo videti, kako zadovoljni bi bili ljudje, ko bi v poletnih mesecih po Krfu morali hoditi v zimskih bundah, s kapo in rokavicami. Problem sodobne družbe je tako še enkrat lepo viden. Lastno udobje ustoličeno na prestolu vrednosti.

Berete »ha ha, prav vam je« nezmačkan OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM


Medtem ko je krška nuklearka vladi sredi decembra posredovala prošnjo za obratovanje tja do leta 2043 – in bo zagotovo odobrena – se je s prvim januarjem izpolnila novoletna želja marsikaterega baltskega zelenega ozaveščenca ali evropskega birokrata. V Litvi so namreč v četrtek ob natanko triindvajseti uri dokončno zaustavili jedrsko elektrarno Ignalina.

Litva je s tem izpolnila obljubo o zaustavitvi elektrarne, ki jo je dala ob priključitvi Evropski uniji leta 2004. Ignalina je kot edina jedrska elektrarna na območju Baltika doslej pokrivala kar sedemdeset odstotkov potreb po električni energiji v Litvi.

Jeseni 2008 je v Litvi potekal referendum o zaprtju Ignaline, na katerem se je več kot devetdeset odstotkov litovskih volivcev odločilo za podaljšanje delovanja nuklearke. Izid referenduma pa zaradi prenizke, manj kot petdeset odstotne volilne udeležbe, ni bil veljaven. Ignalina je bila sicer zadnja elektrarna z reaktorjem tipa Černobil, ki deluje izven Rusije. Litva si je prizadevala za podaljšanje delovanja elektrarne vsaj do leta 2012.

A je panika odveč. Litva gradi nov jedrski reaktor, ki naj bi začel obratovati med letoma 2018 in 2020, med letoma 2015 in 2016 pa naj bi elektriko dobavljala tudi iz Poljske in Švedske. V vmesnem obdobju bo nekdanja sovjetska republika kljub vsemu odvisna od ruskih dobav.

Ruska policija je v četrtek priprla več deset protivladnih protestnikov, med njimi dvainosemdesetletno Ljudmilo Aleksejevo, aktivistko za človekove pravice in dobitnico nagrade Saharov za leto 2009. Protest na osrednjem moskovskem trgu je približno štirideset pripadnikov posebnih policijskih enot razbilo po eni uri. Protestnike, ki so vzklikali predvsem slogane proti Vladimirju Putinu in opozarjali na enaintrideseti člen ruske ustave - ta zagotavlja pravico do svobodnega združevanja -, so vkrcali v avtobuse in jih odpeljali v pripor.

Kazahstan je od Grčije prevzel predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi oziroma OVSE, ki jo bo vodil leto dni. Ena od glavnih prioritet naj bi bilo nadaljevanje dialoga o evropski varnosti in prizadevanja za rešitev tako imenovanih zamrznjenih konfliktov. Kazahstan bi prav tako rad organiziral vrh OVSE-ja, ki bi bil prvi po carigrajskem leta 1999. Kazahstanski zunanji minister Kanat Zaudabajev je dejal, da dejstvo, da OVSE vodi srednjeazijska država, potrjuje načelo enakosti vseh sodelujočih držav.

Švedska je predsedovanje Evropski uniji prepustila Španiji, ki bo unijo vodila naslednjih šest mesecev. Med prednostnimi nalogami bo širitev, tako imenovan Zahodni Balkan, implementacija Lizbonske pogodbe in okrevanje evropskega gospodarstva. Špansko predsedstvo pričakuje končanje pristopnih pogajanj s Hrvaško, začetek le-teh z Islandijo in nadaljevanje pogajanj s Turčijo. Poleg tega želi doseči napredek pri reševanju makedonsko-grškega spora glede imena Makedonije, ne bo pa pozabilo niti na vloženo prošnjo Srbije za članstvo v uniji. Španci pravijo, da bi radi dosegli tudi, da bi bila že letos ustanovljena neodvisna palestinska država.

Severna Koreja je ob prehodu v novo leto pozvala h končanju sovražnih odnosov z Združenimi državami. V izjavi objavljeni v večjih časopisih je zapisano, da si Pjongjang želi trajnega miru na korejskem polotoku. Ameriško zunanje ministrstvo se je že odzvalo in dejalo, da naj se Severna Koreja vrne k šeststranskim pogajanjem o svojem jedrskem programu.

Etiopski minister za preprečevanje katastrof Mikitu Kassa je zavrnil poročila, da milijone ljudi nujno potrebuje pomoč v hrani zaradi dolgotrajne suše. Tako se je odzval na opozorila organizacije »Sistem zgodnjega opozarjanja na lakoto«, ki jo financirajo Združene države Amerike. Ta organizacija je opozorila na povečanje lakote v delih države v prihajajočih mesecih, Mikitu pa je dejal, da za to ni dokaza. Minister je priznal, da trenutno 5,7 milijona ljudi dobiva pomoč v hrani, ampak da v Etiopiji ni lakote. Prej omenjena organizacija skorajšnjo lakoto pripisuje visokim cenam hrane, skromni vzreji živine in nizkim plačam v kmetijstvu.

Ameriški zvezni sodnik je v četrtek razveljavil obtožnice proti petim nekdanjim uslužbencem nekdanjega varnostnega podjetja Blackwater, ki so septembra 2007 v Bagdadu ubili najmanj sedemnajst Iračanov. Sodnik je obtožnice razveljavil zaradi pravosodne tehnikalije. Tožilstvo je namreč nepravilno uporabilo njihove izjave med preiskavo, saj jih obtoženci niso podali v formalnem postopku in pod prisego. Tožilstvo je svoj primer gradilo prav na omenjenih izjavah, ki pa so v kasnejšem postopu postale nerelevantne.

Novo leto je prineslo v Varnostni svet pet novih nestalnih članic te inštitucije, ki jih je Generalna skupščina izvolila že oktobra. To so Brazilija, Libanon, Gabon, Nigerija ter Bosna in Hercegovina. Bosna je tako poleg Slovenije in Hrvaške tretja izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so bile ali so deležne sedenja ob isti mizi z velesilami.

Prvi januar 2010 je štartni dan za nacionalni preiskovalni urad, ki se bo ukvarjal z najtežjimi in najbolj zapletenimi kaznivimi dejanji. Vodil ga bo dosedanji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, Robert Črepinko. Za nemoteno delovanje urada bo sicer potrebno sprejeti še spremembe zakona o policiji, ki bodo določile delovno področje urada, imenovanje njegovega direktorja, pristojnosti in zaposlovanje. Urad, v katerem bo delalo med sedemdeset in osemdeset strokovnjakov, bo sicer deloval v sklopu policije, vendar bo od nje prostorsko ločen.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=21870