ZAHODNA SAHARA Četrtek, 4. 2. 2010 avtor/ica: Erik
Zgodba o Zahodni Sahari je zgodba o dolgoletnem boju njenih prebivalcev Sahravijev za svobodo in neodvisnost. To nekdanjo špansko kolonijo v veliki meri okupira Maroko, ki izvaja kruto represijo nad Sahraviji. O tem v Evropi redko kdaj slišimo, morda tudi zato, ker je v ta konflikt direktno vpletena tudi EU, ki podpira Maroko Z aktivistoma Alešem Skornškom in Hafedom Hmuddo bomo pojasnjevali zgodovinska ozadja sahravijskega boja in aktualne dogodke na območju Zahodne Sahare.
V celoti
Ko so Španci leta 1975 zapustili svojo dotedanjo kolonijo Zahodno Saharo, so to storili tako rekoč čez noč in s seboj odnesli vse, kar so lahko, izpraznili so celo svoja pokopališča. Navkljub njihovemu naglemu odhodu v Zahodni Sahari ni bilo brezvladja, saj je bila vodenje nastajajoče države pripravljena prevzeti tako imenovana Fronta Polisario (krajše Polisario), široka koalicija intelektualcev, sindikatov, kmetov, študentov in tako naprej. A sta že konec leta 1975 Maroko in Mavretanija, vsak s svojimi ozemeljskimi zahtevami, vdrla v Zahodno Saharo. Po več vojaških porazih v bojih s Polisariem se je Mavretanija leta 1979 umaknila iz vojne, spopadi z maroško vojsko pa so potekali do podpisa premirja leta 1991. Pokrovitelj miru je bila Organizacija združenih narodov, in sicer z obljubo, da bo pripravila referendum, na katerem bi Sahraviji odločili o svoji neodvisnosti, a se od takrat stvari niso premaknile z mrtve točke.
Maroko še vedno zaseda dve tretjini ozemlja Zahodne Sahare, zamejil pa ga je z 2700 kilometrov dolgim vojaškim zidom. Nihče ne ve natančno, koliko Sahravijev živi pod maroško okupacijo, a po nekaterih predvidevanjih jih je nekaj sto tisoč. Njihove človekove pravice so vsak dan kršene, o čemer poročajo tudi mednarodne humanitarne organizacije. Aktivistom za svobodo grozijo visoke zaporne kazni, o katerih presojajo režimska sodišča. Zato se neredki raje, kot da padejo v roke represivnim organom, odločijo za beg čez puščavo, vojaški zid in minska polja na osvobojeno ozemlje. Tisti, ki pot preživijo, praviloma končajo v begunskih taboriščih v Alžiriji, kjer so skupaj z vsemi drugimi obsojeni na negotovo čakanje na vrnitev v domovino. Toda koliko časa še? Po zdaj že 19 letih umetnega miru le še malokdo verjame v miroljuben razplet sahravijske zgodbe o prizadevanjih za neodvisnost in splošno prepričanje ljudi je, da bodo poti nazaj domov vendarle morale biti osvobojene z orožjem, inšalah.
Bodite z nami v večernem pogovornem terminu ob 21.30, ko bomo z aktivistoma Alešem Skornškom in Hafedom Hmuddo pojasnjevali zgodovinska ozadja sahravijskega boja kot tudi najbolj aktualne dogodke na območju Zahodne Sahare.
