 Glasba> RŠ recenzijaBosshoss!!!
Ponedeljek, 15. 2. 2010
avtor/ica: Skabina
Sabina Kraner- Skabina recenzira dunajski koncert trash punk countryjašev Bosshoss (foto: Skabina) ... (v celoti!)
* Da so se trume kavbojev v soboto zgrinjale proti dunajskemu Gassometru ni imelo prav nobene veze z pustom, pač pa s koncertom berlinskih country rokerjev The Bosshoss. Ker so napačni podatki o začetku koncerta na internetu našo odpravo zavedli, smo žal zamudili njihove someščane, Hot Wire, ki so nastopili kot predskupina.
Ob prihodu je mojo pozornost vzbudila ogromna zavesa z napisom The Bosshoss, ki je negibno visela v ospredju odra in ga v celoti zakrivala. Malo čez deveto uro je začela rahlo valovati, iz zvočnikov pa je zadonel komad Sonicsov Boss hoss, po katerem se je bend poimenoval, takoj zatem so se hkrati z njeno odstranitvijo zaslišali prvi zvoki uvodnega komada Rock on rock, s katerim so The Bosshoss začeli svoj nastop, pokazal pa se je tudi bend, po pričakovanjih napravljen v njihovo nošo – kavbojske škornje, švic majce in stetson klobuke. Mogočen zvok uvoda je v trenutku osvojil občinstvo, ki je nato voljno sodelovalo z bendom skozi ves njegov nastop. Nasploh so The Bosshoss izkazali odlično komunikacijo. Občinstvo so nagovarjali ravno toliko, kolikor je bilo prav za dober medsebojni odziv - ne preveč, da bi postalo nadležno, in ne premalo, da bi padla koncentracija. Njihov nagovor, v angleščini z memphiškim naglasom, ki ga vedno prakticirajo na koncertih, je bil vseskozi zelo zemeljski in dobrovoljen. Podkrepljen z dobro animacijo je še potenciral hvaležen odziv publike, ki je voljno dvigovala roke kvišku, valovala, počepnila in skakala, kadar je bilo to od njih pričakovano. Dobro pa se ni imela samo publika, pač pa tudi bend na odru, saj se vidi, da člani zelo uživajo v tem, kar počnejo. To se kaže tudi v njihovi medsebojni interakciji in komunikaciji, višek njihove predstave pa je po moje predstavljal surf perkusionista Ernesta, ki je na deski, med izvedbo priredbe Beastie Boysov Sabotage presurfal dobršen kos rok občinstva – najprej leže, nato pa tudi stoje.
Po slabi uri koncerta je inštrumente v ozadju zakrila rdeča žametna zavesa in ustvarila intimnejše ozračje, bend pa se je namestil na barske stole in odigral akustični verziji balad I say a little prayer in Close, ki napovedujeta njihov naslednji podvig Low voltage, katerega izid je napovedan aprila. Takoj zatem so se glasbeniki vrnili k svojim inštrumentom in nadaljevali »priklopljen« nastop, ki se je končal po kakšni uri in pol z naslovnim komadom turneje Go go go. Po vsem prikazanem in odigranem pa je seveda niso mogli kar tako zlahka odnesti in publika je zahtevala še. Prvi bis so začeli z Shake your hips, nato pa za dodaten vir zabave poskrbeli z inštalacijo nekaj deklet iz prvih vrst, ki so se jim pridružile na odru za komad Yee Haw, kar je sicer njihova redna koncertna praksa. Po komadu Yee Haw se je bend zopet poslovil od odra, vendar »neuspešno«, saj so bile zahteve po dodatku še vedno zelo glasne. Zato je zopet padla rdeča zavesa, pred njo pa je bendov vodilni duh – pevec in kitarist z vzdevkom Hoss Power - akustično izvedel tretji del sage o Mary, ki se nahaja na vseh njihovih albumih. Mi smo slišali to, ki je na zadnjem CD-ju Do or die – Crazy about Mary. Z Shake and shout so se hoteli še enkrat posloviti, ampak tudi to ni bilo dovolj in zato so za konec odigrali še priredbo Gordona Lightfoota Early morning rain, ki pa so jo posvetili »kralju rock'n'rolla«, enemu in edinemu Elvisu, ki ga The Bosshoss zelo občudujejo, in v kateri smo lahko še zadnjič ta večer občudovali preplet dveh odličnih vokalov Bossa Burnsa in Hossa Powerja.
The Bosshoss so se izkazali za odlične in prizemljene performerje in izvajalce ter nas v svojem nastopu navdušili tudi z mnogimi glasbenimi solo vložki, ki so le še potencirali žmohtni okus njihovega avtentično eklektičnega country rock'n'roll rocka. Šparali niso nikjer. Po dveh urah energičnega nastopa in zabavnih »teatrskih« vložkov, treh bisih, triindvajsetih komadih, ki so šli čez presek vsega njihovega delovanja, vključno z nekaterimi znanimi priredbami, ki so jih razvpile na začetku glasbene poti, nismo imeli kaj, kot da zadovoljni odidemo domov.
Pripravila sKabina
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=22447
|