Glasba> RŠ koncert

STEVE HUBBACK SOLO: Percussion Live at the Living Art Museum, Reykjavik, 14.december 2002
Sreda, 24. 2. 2010

avtor/ica: zoranp

Na evropskem prizorišču eksperimentalnih godb je Steve Hubback mitska, po zadnjih informacijah kar magična figura. Njegovo aktualno početje je namreč opredeljujejo kot nekakšno zvočno čarovništvo. Vendar Hubback tudi pri tem ostaja predvsem tolkalec in kipar - metalurg in izdelovalec zvočnih skulptur, ki jih razstavlja in nanje igra. Delček zvočnega vtisa o tem početju ponujamo naravnost iz njegovega zvočnega arhiva. (v celoti!)

* Na evropskem prizorišču eksperimentalnih godb je Steve Hubback kar malo mitska, po zadnjih informacijah pa že kar magična figura. Če drži to, do česar se je mogoče dokopati, je namreč njegovo aktualno početje opredeljeno kot nekakšno zvočno čarovništvo, ki je v zadnjih dveh letih še posebej dobro sprejeto med izbranim, a temu primerno bolj obskurnim občinstvu na Češkem. Vendar Hubback tudi pri tem ostaja predvsem tolkalec in kipar, metalurg in izdelovalec zvočnih skulptur, ki jih razstavlja in nanje igra. Tokrat ponujamo delček zvočnega vtisa o tem početju naravnost iz njegovega zvočnega arhiva.

No, tale posnetek je sicer iz njegovega zrelega obdobja in sega pred njegovo aktualno čarovništvo. Čeprav je določena ritualna, mistična, arhetipska, starim zgodbam in praksam zavezana komponenta v njegovem ustvarjanju prisotna že od nekdaj; tako glasbenem kot tudi - ali pa še bolj, ker je to prišlo v njegovo življenje naknadno - vizualnem. Še posebej pa od takrat, ko se je po nekajletnem potikanju po Evropi naselil na Islandiji ter večino svojega početja lociral v skandinavsko okolje in izročilo. Hkrati je začel zavestno črpati iz svojega rojstnega okolja in njegove starodavne kulture. Steve Hubback je po rodu in rojstvu Valižan, kultura, ki ga je z leti vedno bolj privlačila, pa je seveda keltska.

Sicer pa je Hubback v resnici naš star znanec, le da smo v zadnjih dobrih desetih letih nekoliko izgubili stik z njegovim početje. Zato je prav, da pred poslušanjem tega, iz njegovega zvočnega arhiva izbranega posnetka, malo osvežimo vedenje o njem.

Sam pravi: »Sem iz Barryja iz Južnega Walesa. Bobne sem začel igrati s petnajstimi leti v svoji spalnici in že takrat sosedi niso bili navdušeni nad mojim pristopom. Moja najljubša plošča je bila »Fireball« od Deep Purplov.«. V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je kot bobnar stopil na profesionalno pot ter z različnimi progresivnimi rock bendi in džezisti preigral številne klubske odre. A kmalu je zapustil Anglijo, odšel v Pariz ter ob nastopanju s številnimi skupinami pričel raziskovati izrazne možnosti bobnarskega kompleta, pozneje pa tudi drugih tolkal. Takrat mu je bil vzornik predvsem italijanski tolkalec Andrea Centazzo, s katerim sta pozneje tudi sodelovala. Pričel je nastopati tudi solo. Leta 1987 je tako nastopil tudi na Drugi godbi. V 80. je koncertno obredel celo Evropo in se naselil na Danskem te pričel razmišljati o tem, da bi sam izdeloval elemente za svoj tolkalni komplet. Leta 1990 je »skoval« svoj prvi gong, kar je zanj odprlo povsem nov svet. Kovaških veščin se je izučil pri nekem norveškem kovaškem mojstru. Začel je izdelovati jeklene skulpture, gonge in t. im. »mobile«, ki jih le leta 1995 prvič samostojno razstavil v Aarhusu na Danskem. Vmes se je preselil na Islandijo, ki je še vedno njegovo matično zatočišče, čeprav se zadnja leta pogosto vrača tudi v Wales. Tam je ustvaril nekaj markantnih prostorskih postavitev svojih skulptur, ob tem dela tudi v Londonu, nazadnje z neko sodobno plesno skupino. Posnetek glasbe za to predstavo je na njegovi zadnji, leta 2008 izdani plošči. Zadnji dve leti pa je našel novo nišo svojemu delovanju na Češkem.

Skratka: Steve Huback je danes ustvarjalec, v katerega opusu imata glasba in kiparstvo enak pomen. Združujeta se v tako imenovanih »sonoričnih skulpturah«, ki enako atraktivno funkcionirajo, ko si jih ogledujemo in ko na njih igra. Običajno pa je tako ali tako to dvoje povezano v en dogodek. Tako je bilo tudi 14. decembra 2002 v Living Art Museumu v Reykjaviku na Islandiji. In tam je tudi nastal posnetek njegovega značilnega solističnega nastopa, ki ga vam bomo nocoj predstavili.

pripravil Zoran Pistotnik

 



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=22542