V zadnjem obdobju je eno osrednjih torišč ustvarjalnosti Dennisa Gonzaleza Portugalska. Svoje zamisli uresničuje ob sodelovanju portugalskih glasbenikov, večinski del njegove aktualne diskografije pa je izšel pri portugalski založbi. S pianistom Joaom Paulom sodelujeta že vrsto let, pri isti založbi sta že izdala koncertni album, lani pa sta se vrnila s projektom, ki je zaradi svoje tehtnosti nedavno tega prejel nagrado za portugalski jazzovski album leta. (v celoti!)
* V zadnjem obdobju je eno osrednjih torišč ustvarjalnosti Dennisa Gonzaleza, nam dobro in dolgo poznanega dallaškega samohodca po prostranstvih sodobnega jazza, Portugalska. Svoje zamisli uresničuje ob sodelovanju portugalskih glasbenikov, obsežen del njegove aktualne diskografije pa je izšel pri portugalski založbi Clean Feed Records. S pianistom Joaom Paulom sta koncertno že sodelovala, lani pa sta se vrnila s projektom, ki je zaradi svoje tehtnosti nedavno tega prejel nagrado za najboljši portugalski jazzovski album v letu 2009, ki jima jo je podelila ugledna združba Sociedade Portuguesa de Autores. K temu naj dodam, da je Dennis Gonzalez skoraj istočasno prejel še podobno nagrado v Italiji. All About Jazz Italia je njegov že leta 2008 izdani album »Hymn for Tomasz Stanko« najprej razglasila za najboljši album lanskega oktobra in potem še za enega najboljših v letu 2009. Dovolj dobrih iztočnici torej, da ta album, ki je na svojo predstavitev čakal dobro polovico leta, ponudimo v poslušanje.
O Dennisu Gonzalezu - dallaškem multi instrumentalistu, predvsem pa trobentaču ter skladatelju, literarnemu, vizualnemu in več medijskemu ustvarjalcu, pomembnemu glasbenemu pedagogu in animatorju, glasbenemu založniku in pobudniku številnih glasbenih projektov v zadnjih dobrih štiridesetih letih - vemo veliko. Ves ta čas je bil pogost gost na teh radijskih valovih, zato ni potrebe po ponovnem povzemanju njegove bogate ustvarjalne poti.
Zato pa je João Paulo Esteves da Silva, kakor se glasi polno ime odličnega portugalskega pianista in skladatelja, manj poznana glasbena osebnost. Šele v minulem letu smo končno vsaj zaznali njegovo dosedanje ustvarjalno delo ter ga nato delno predstavili z njegovim prvim za založbo Clean Feed leta 2007 izdanim solističnim albumom »Memorias de Quaem«. Tega ste lahko poslušali v Razširjanjih obzorij radia Študent pred njegovim nastopom na lanskem Ljubljanskem festivalu jazza, kjer je imel solo recital prav v okviru predstavitve založbe Clean Feed. Danes predstavljani album »Scapegrace« je njegov četrti za to založbo, prejšnji je bil prav prej omenjeni solistični, sodeloval pa je tudi pri snemanju albumov nekaterih drugih glasbenikov, tako da lahko rečemo, da spada kar v ožje jedro glasbenikov, ki od ustanovitve založbe Clean Feed, se pravi nekako zadnje desetletje, snemajo zanjo. A João Paulo je svojo glasbeno kariero začel precej prej. Je seveda klasično izobražen pianist, ki je najprej diplomiral na uglednem portugalskem konservatoriju in izobraževanje nadaljeval na pariških konservatorijih, kjer je za svoje študijsko in pozneje izvajalsko delo prejel tudi kar nekaj uglednih nagrad. Vendar se je že v času šolanja ukvarjal tudi z jazzom in drugo glasbo, a je bil vrsto let predvsem zelo iskan spremljevalec vidnih izvajalcev portugalske popularne glasbe, pozneje tudi sodelavec pri projektih pomembnih portugalskih in tudi tujih jazzovskih glasbenikov. Prvi koncertni nastop v jazzovskem kontekstu je doživel že leta 1979 kot član neke skupine na enem izmed portugalskih jazzovskih festivalov. Svojo prvo ploščo z lastnim podpisom je izdal leta 1995 in nato leta 2002 za francosko založbo tudi svoj prvi solistični album.
Toliko na kratko v predstavitev njegove dosedanje glasbene kariere, ki se s sodelovanjem z Dennisom Gonzalezom, njunim skupnim albumom »Scapegrace«, njegovim nastopom v Ljubljani, in ugledno nagrado, ki sta jo pravkar dobila za omenjeni album, nedvomno širi tudi na druga mednarodna prizorišča.
João Paulo in Dennis Gonzalez sta gradivo za ta album pripravila v juniju 2007 v Lizboni na domu prvega, v nekaj popoldnevih skupnega igranja, poslušanja igre drug drugega, razgovorih in celodnevnih druženjih. Potem sta odigrala nekaj koncertov po drugih portugalskih mestih, na koncu tudi v mestu Seixal, kjer sta 12. junija v tamkajšnjem kulturnem domu posnela izbor skladb. Album vsebuje devet avtorskih skladb. Tri je prispeval Gonzalez, ostalih šest pa João Paulo. Uvodna »First Song«, ki ste jo že slišali, je bila njegova. V nadaljevanju oddaje si bodo sledile še: Gonzalezova »Anthem for the Moment«, naslovna »Scapegrace« Joãoa Paula, še ena Gonzalezova »Hymn for Later« ter nato dve, ki album zaključujeta in sta delo Joãoa Paula - »Broken Bop« in »Ultima Canção«.
