Avtorica pričujočega teksta nima nikakršne iluzije o tem, da je na petih straneh radijskega teksta sposobna v eni sapi recenzirati najmanj sto člankov, ki so bili objavljeni v zadnjih treh številkah Tribune. Te Tribune, ki je po enajstih letih začela ponovno izhajati. Zato se lahko v poskusu recenziranja dotakne zgolj potencialnih tendenc, ki jih je abstrahirala iz nekaterih člankov.

Del našega dela je v ponedeljek že opravil dogodkovni sunek gospoda Breclja, ki je razsul eno izmed novinark Tribune zaradi nerodnih vprašanj, ki mu jih je postavila. Zato Brecljev sunek, ki se je dogodil v ponedeljek, razumemo kot simptomatičen. Resnico nam namreč pokaže njegov odgovor na vprašanje, kaj si misli o obuditvi časopisa Tribune. V odgovoru pove, da prevzem imena še nič ne pomeni. Morda se zato v uredništvu Tribune niso odločili za objavo intervjuja. Gospod Brecelj je domačo nalogo naredil, ni pa je mogel tudi dejansko pokazati bralcem Tribune.
Zakaj nova Tribuna ne smrdi dovolj, da bi si jo politiki želeli zakopati, je jasno takoj, ko vzamemo v roke prvo številko in preberemo samo prvo stran. V premierno številko nove Tribune nas tako pospremijo nostalgična pisma bivših urednikov in piscev, ki pišejo kako je bilo takrat, ko so bili oni še mladi prdci. Naposled svoj piskrček pristavi tudi uredništvo nove Tribune, ki zapiše, da je Tribuna vstala od mrtvih. Že a priori so se torej proglasili, da smrdijo še bolj kot stari prdci, saj so enajst let gnili. Tukaj bi se strinjala z gospodom Brecljem, ki pravi, da prevzetje imena še ne pomeni nič.

Pravzaprav je nova Tribuna bolj podobna nekakšnemu ritualu klicanja duhov preteklosti kot pa dejanskemu vstajenju od mrtvih. Nova Tribuna želi smrdeti enako ali celo bolj kot stara, vendar na žalost nima enakih političnih razmer za gnitje, kot jih je imela stara. Politika je bila takrat še med živimi, danes pa je vsaj v umetni komi, če ni že popolnoma mrtva. Zato je iluzorno pričakovati, da bodo zapisi v Tribuni med politiki odmevali tako, kot so nekoč.

Dalje. Zakaj nova Tribuna ni sposobna zares misliti onkraj? V prvi številki, kjer so na Tribunal nabili ministra Svetlika, med drugim tudi zaradi zloglasnega sedem strani dolgega dokumenta, ki govori o malem delu. Nekaterih piscev Tribune, denimo neodgovornega urednika gospoda Aneja Korsiko, zato ne moremo jemati resno, saj v drugi številki ministra Svetlika ne preveč posrečeno pozivajo k temu, naj se nekega jutra prebudi in čudežno vrže ta slavni dokument v koš. Ne se hecat!

V isti sapi, v taistem članku kolega Korsika z nasprotovanjem omenjenemu predlogu o malem delu, med vrsticami poje hvalnico obstoječemu institutu študentske napotnice, češ, da po ukinitvi le-te veliko študentov ne bo moglo več študirati in da bi bilo s to potezo ukinjeno tudi študentsko organiziranje, kot ga poznamo danes. Hvalabogu, če bi do slednjega res prišlo!

Obstoječe študentsko organiziranje, ki se posredno finančno napaja iz trenutno obstoječe ureditve študentskega dela, je namreč v primeru bolonjske reforme, ki jo pisci Tribune želijo raztrgati, pa jim to žal ne uspeva preveč, zgolj še en subjekt več, ki reproducira ideologijo bolonjske reforme. Zakaj se vi, pisci Tribune, niste vprašali, zakaj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki je vaš glavni mecen, v finančnem načrtu za leto 2009 namenila petnajst tisoč evrov tako imenovanim promotorjem Bolonje? Bog jim pomagaj.

Prav tako nam ni jasno, v čem eden izmed piscev Tribune v filmu Avatar prepoznava domnevno antikapitalistično naravnanost, ko pa že resni filmski kritiki kot vrabci na veji čivkajo, da je ravno Avatar film, ki reproducira sodobni kapitalizem.

In ko smo ravno pri besedi kapitalizem; v vseh številkah Tribune tako rekoč mrgoli pojmov, ki so tako ali drugače povezani s kritiko kapitalizma. Pojem antikapitalizem je tako piscem Tribune, po naši pavšalni oceni, postal že skorajda nekakšna vsesplošna folklora izražanja. In s cmokom v grlu smo brali članke, ki kot glavni argument napada na obstoječi sistem omenjajo vladavino kapitala, ki jo je potrebno porušiti. S slednjim se najverjetneje res vsi strinjamo, toda ponavljanje tega argumenta v nedogled postane absurdno in bo morda začelo dosegati povsem nasprotni učinek, kot ga imajo pisci sami.

In kaj je tista stvar, ki jo pri novi Tribuni najbolj pogrešamo in jo je stara Tribuna baje imela? Jasno politično stališče, z objavo katerega je sprožala akcije in predvsem re-akcije. Te tendence pa pri novi Tribuni na žalost še nismo uspeli zaznati. Tako so napovedi o revoluciji, ki smo jih slišali ob izidu prve številke, še vedno samo na ravni besed. Pa srečno pri nadaljnjem besedičenju.

Pretvarjala, da recenzira, se je JernejaB.