*Kdor je lanskega oktobra zamudil koncert Mudhoney v ljubljanskem Kinu Šiška, ima nocoj lepo priložnost nadoknaditi vsaj delček izkušnje, ki se navezuje na velik bend. Mudhoney so resnično velik bend, toda ne v tistem, pogosto slabšalnem smislu, kot ga ponavadi razumemo v žargonu o rockovskih godbah. Ne bomo se vračali v zgodovino in razlagali, zakaj so tako pomembni, saj morate to vedeti že sami. Bolj smiselno je opozoriti na njihovo trenutno stanje. Kot smo lahko dojeli na ljubljanskem koncertu, je seattleska četverica v izjemni formi. Njihov zadnji studijski albumi me sicer, v primerjavi z njihovimi zgodnejšimi, niso najbolj prepričali, toda v živo so prava zvočna eksplozija. Bend, ki lahko od prve skladbe, ko se pojavi na odru, tako konsistentno stopnjuje energijo proti koncu nastopa, si lahko zasluži samo presežne ocene. Če pri tem funkcionira še celotna zvočna struktura, lahko ostanemo samo brez besed.

V Ljubljani je bil zvok na dokaj visoki ravni, Mudhoney pa so v slogovni in vsebinski izvedbi dobesedno blesteli. Nocoj lahko slišite, kako so leta 2007 blesteli na koncertu v Madridu. Odigrali so pravzaprav vse velike hite vseh obdobij svoje razvejane kariere. In morate priznati, da teh ni malo. Ponovno boste začarani s skladbami, kot sta na primer "Touch Me I'm Sick" ali "Hate the Police"; začnejo pa kar nekoliko ironično, s komadom "You Got It", kot da bi želeli udeležencem sporočiti: "Zdaj boste pa dobili porcijo pravega sodobnega rocka". Mudhoney žarijo tudi na madridskem koncertu, čeprav nekoliko manj, kot so žareli v Ljubljani. Vsaj zvok na teh posnetkih je nekoliko zamorjen, kot da bi bend nastopal nekje daleč spodaj, v neki podzemni kleti, mi pa bi jih poslušali v dnevni sobi drugega nadstropja. No, tako pač pogosto je s koncertnimi posnetki.

Sicer so pri Munster Records pred dvema letoma že izdali DVD z istim naslovom, ki predstavlja nocoj obravnavani koncert, tako da mi ni povsem jasno, zakaj sedaj še CD z ne preveč posrečeno kvaliteto zvoka. Morda prav zato, ker podoba odvzame sami glasbi tisti pravi nesmiselni smisel, zaradi katerega smo od nje začarani. Ja, in Mudhoney so pravi čarovniki sodobnega rockovskega zvoka, so od nekdaj bili in očitno bodo tudi ostali. Pa ne zato, ker so pokazali "fakiča" popularno-glasbeni industriji", ne zato, ker naj bi bili botri "grungea", temveč zaradi njihove rockovske in bluesovske vsebine, zaradi njihove uporniške punk rockovske drže, ki hrapavo ječi in opozarja na bizarnost sodobnega življenja ter sveta.

pripravil Brane Škerjanc