Kultura> Fine umetnosti

Kipi in slike, flora in favna, Kracina in Leben napadajo galerijo Equrna
Četrtek, 4. 3. 2010

avtor/ica: mcolner

V četrtek, 4. marca, prisluhnite ubesedeni refleksiji razstave 'Kipi in slike' Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Equrna. Avtorja, ki namensko združujeta moči pri posameznih projektih, se tokrat predstavljata z novo skupno postavitvijo brez neposredno nakazane koncetualne zasnove,a v značilni vizualno cvetoči maniri.

Pred približno šestimi leti je v galeriji Alkatraz premierno luč sveta ugledala odmevna prostorska postavitev, vizualna izpeljava fantazijske zgodbe o flori in favni otoka Galapagos. Projekt je v svojem času v polje resnobne sodobne umetnosti vnesel nekoliko humorja in utopične misli, ki ne izvira vselej neposredno iz življenja, formalno pa predvsem združitev različnih umetniških medijev – kiparstva in slikarstva. 'Galapagos' je izpostavil barvito celostno delo, ki se je ozirajoč na vsak specifični prostor oblikovala drugače in na novo. Leta 2005 se je skupni projekt znašel med kandidati za predstavitev v slovenskem paviljonu na Beneškem bienalu, vendar ni bil izbran. In prav z 'Galapagosom' je obravnavani tandem začel z občasnim skupnim delovanjem.

Oba umetnika, Damijan Kracina in Vladimir Leben, sicer delujeta samostojno, moči pa sta zaenkrat združila zgolj pri omenjenem projektu. Damijan Kracina, ki je na umetnostnem prizorišču prisoten že dobrih petnajst let, se v zadnjem času usmerja zlasti v ustvarjanje objektnih instalacij ali povsem monolitnih skupltur. Vladimir Leben je pravzaprav klasični slikar, ki je izoblikoval specifični realistični ali rajši nadrealistični slog, začinjen z močnimi barvami. Združevanje moči obeh dokaj različnih avtorskih karakterjev se je zgradilo na presečišču motivike in vsebinskih poudarkov.

Skupno jima je likovno tematiziranje živalskega, fantazijskega sveta utopičnih krajin ter superiorni odnos človeka do živali, kar se subtilno dotika vprašanja ekologije in usode okolja. 'Galapagos' je s svojo groteskno večplastno podobo postavil težko presežno merilo celostnega umetniškega dela, ki je svoje nadaljevanje dobilo z aktualno razstavo v galeriji Equrna.

Ta je že po naslovu in zasnovi sodeč manj konceptualno zastavljena, a sprehod po obsežnem in tovrstni postavitvi hvaležnem razstavnem prostoru se izkaže svojstveno doživetje, ki prikliče neštete asociacije. Razstava 'Kipi in slike' se zdi namerno predstavljena brez dandanes skoraj nepogrešljivega kuratorskega teksta, s čemer prisili bolj zvedavega gledalca k lastni interpretaciji in doživetju videnega. Sugestijo, poleg samih del, predstavljajo le njihovi naslovi.

V tem primeru ni popolnoma jasno, katera dela so nastala posebej za to postavitev, a zdi se, da avtorja delujeta povsem ločeno in sestavljanko ustvarjata šele pri sami razstavni postavitvi. Zato ju moramo tokrat obravnavati ločeno.

Damijan Kracina je v prostor postavil tri večje instalacije ter simbolično majhno futuristično skulpturo iz mila, ponujeno na intimni polički skupaj z brisačo. Največja med vsemi, večmedijska instalacija 'Sanitorium' je sestavljanka nedefiniranih futurističnih elementov z dodatkom razvejanih in predebelih medicinskih cevk, belih tekstilnih pregrad in podstavka, ki nosi dva brezoblična organa. Transfuzijsko pretakanje vinu podobne tekočine s pomočjo kompresorja predstavlja robustni organizem velikih proporcev in neznanega izvora. Nasproti stoji majhen rastlinjak, kjer so shranjene posebne rastlinske vrste, na pogled masivne mesojede rože, ki jim igrajo izbrani zvoki avtorjeve bas kitare. Če temu prištejemo še veliki umetni okel v pripadajočem zaboju, delo z naslovom 'To ni okel', se zariše jasna linija tematiziranja vprašanja živali in človeka, fiktivnega predstavljanja kompleksnih organizmov, ki nakazujejo kontinuiteto ustvarjalnosti Damijana Kracine.

Prostorsko postavitev dopolnjuje okoli deset značilno barvitih slik Vladimirja Lebna, ki belim monolitom dodaja barvni in dodatni humorni učinek. Njegove slikarije prikazujejo različne živali v nekakšnem prijaznem, skoraj otroško pravljičnem svetu, a branje med vrsticami ponuja cinično bizarnost usode teh skoraj pravljičnih bitij. Delo 'Kolegij' v okrogli obliki prikazuje ptiče v rozeti neke stare stavbe, ki je izvedena z veščino, ki pričara skoraj tridimenzionalno občutje pogleda od spodaj. Slika z naslovom 'Po napornem delavniku' se ozira na aktualno problematiko potepuških psov, ki so predmet različnih taktik čiščenja v nekaterih mestih. Trop prijaznih in utrujenih psov se pozno zvečer vrača iz vsakdanje službe. Njihovi obrazi izžarevajo žalost in vdanost v usodo, ki je vselej prepuščena odločitvi človeka.

Pogled pod prvi nivo izžareva analogijo na človeka, vpetega v lasten vsakdanjik in ujetnika lastnega vrednostnega sistema. V neposredni bližini se nahaja delo, poimenovano 'Blagor ribam', v katerem se različne živali skoraj panično oprijemajo edinega drevesa v nepreglednem morju. 'Blagor ribam' je izjava, ki ponuja določene vsebinske navezave na Boschevo 'Ladjo norcev', kjer grešniki nezavedajoč se plujejo v pogubo. Tudi te živali se približujejo pogubi, saj rešilne bilke ni na vidnem polju, zato jim preostane le metaforična misel o privilegiju rib.

Razstava 'Kipi in slike' Damijana Kracine in Vladimirja Lebna ponuja posebno vizualno doživetje, oblikovno sofisticirano, nepretenciozno in humorno, ki v zavesti vseskozi nosi konotacijo živalske neenakosti. Ekološka misel dandanes ne more mimo neizbežnega izpodrivanja številnih vrst na račun človeške ekspanzije, ki je demografsko vsekakor alarmantna. Kracina in Leben tako skozi likovni jezik pripovedujeta fiktivno zgodbo distopične prihodnosti.

Razstavo 'Kipi in slike' Damijana Kracine in Vladimirja Lebna si lahko v galeriji Equrna ogledate vse do 19. marca.

Miha Colner

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=22674